Finski zunanji minister Pekka Haavisto je na sedežu zavezništva Nato v Bruslju ameriškemu kolegu Antonyju Blinknu predal dokumente o pristopu. ZDA so namreč država depozitarka za Severnoatlantsko pogodbo. S predajo dokumentov je Finska postala 31. članica zveze Nato.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob tem dejal, da bo Finska s pridružitvijo postala varnejša, zavezništvo pa močnejše. Dosedanje članice so na slovesnosti v Bruslju pozdravile novo zaveznico, na drog pred poslopjem pa so ob zvoku finske himne dvignili finsko zastavo.
"Danes stojimo skupaj kot zavezniki. To pošilja jasno sporočilo, da ima vsak narod pravico, da izbere svojo pot, da Natova vrata ostajajo odprta in da jih nihče ne more zapreti s silo," je dejal Stoltenberg.
Za ograjenim poslopjem Natovega sedeža v Bruslju se je ob tem zbrala manjša skupina ljudi z ukrajinskimi zastavami, ki so vzklikali "Ukrajino v Nato", poroča BBC.
Generalni sekretar Nata je še poudaril, da gre za najhitrejši pristopni proces v zgodovini zavezništva. Finska se je sicer Natu pridružila prav na 74. obletnico zavezništva, saj je bila 4. aprila 1949 podpisana washingtonska pogodba, s katero so ustanovili Nato.
Niinistö: Obdobje vojaške nevtralnosti se je končalo
"Finska je danes postala 31. članica Nata. Obdobje vojaške nevtralnosti se je končalo, začenja se novo obdobje," je na slovesnosti dejal finski predsednik Sauli Niinistö.
Povedal je, da bo Finska kot članica zavezništva prispevala h kolektivnemu odvračanju in obrambi. Ob tem je zagotovil, da bo zanesljiva partnerica, ki krepi regionalno stabilnost.
"Članstvo ni uperjeno proti nikomur, prav tako ne spreminja temeljev ali ciljev finske zunanje in varnostne politike. Finska je stabilna in predvidljiva nordijska država, ki si prizadeva za mirno reševanje sporov," je še povedal finski predsednik.
Spomnil je, da je Finska maja lani za članstvo zaprosila skupaj s Švedsko, in poudaril, da finsko članstvo v Natu ni dokončano brez švedskega vstopa. Izrazil je upanje, da se bo to zgodilo julija na vrhu zavezništva v Vilni.
Biden: Zaveznice združene bolj kot kdaj koli prej
Finski vstop so pozdravili voditelji številnih zaveznic. Ameriški predsednik Joe Biden je izjavil, da je ponosen in da so zaveznice združene "bolj kot kdaj koli prej". Turčijo in Madžarsko je pozval, naj nemudoma ratificirata še švedski pristopni protokol. Nemški kancler Olaf Scholz je vstop Finske na Twitterju označil za "dobro novico" in "zmago za čezatlantsko varnost".
Pridružitev Finske so pozdravili tudi voditelji Združenega kraljestva, Francije in Evropske unije. . Finski vstop so pozdravili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon. Voditelji so prav tako pozivali k čimprejšnjemu vstopu Švedske
Finski je čestital tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zavezništvo je označil za "edino učinkovito jamstvo varnosti na območju" pred rusko agresijo. "Pričakujemo, da bo vrh Nata v Vilni približal Ukrajino našemu evroatlantskemu cilju," je dodal.
Kremelj: Širitev Nata je grožnja varnosti in nacionalnim interesom
Rusija se je medtem kritično odzvala na širitev zavezništva, ki ga vidi kot grožnjo njeni varnosti in nacionalnim interesom, je sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. "Kremelj meni, da je to zadnja zaostritev razmer," je dejal in dodal, da bo Rusija prisiljena sprejeti ustrezne taktične in strateške protiukrepe. Pri tem je poudaril, da vstop Finske ni enak morebitnemu vstopu Ukrajine, saj Finska nikoli ni bila "protirusko usmerjena".
Rusko zunanje ministrstvo je v ločeni izjavi sporočilo, da je Finska s pridružitvijo Natu izgubila "svojo identiteto in neodvisnost" in da so se razmere v severni Evropi s tem temeljito spremenile. Nadaljnji koraki Rusije bodo odvisni od "konkretnih pogojev" vključitve Finske v zavezništvo, vključno z "namestitvijo Natove vojaške infrastrukture in oborožitvenih sistemov na njenem ozemlju", je ob tem napovedalo ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dolžina meje držav članic Nata z Rusijo se je z vstopom Finske podvojila, poroča BBC. Finsko in Rusijo namreč deli 1340 kilometrov kopenske meje.
Finska se je po ruski invaziji odpovedala nevtralnosti
Finska se je z vstopom odpovedala svoji nevtralnosti, ki izhaja iz časa druge svetovne vojne. Leta 1939 jo je namreč Sovjetska zveza nenapovedano napadla. Marca 1940 sta državi podpisali mirovno pogodbo, a je morala Finska z njo Sovjetski zvezi prepustiti del Karelije oziroma desetino svojega ozemlja.
Po drugi svetovni vojni sta državi leta 1948 sklenili sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki jima je prepovedal, da bi sklepali vojaška zavezništva druga proti drugi. Poleg tega se je Finska v njem zavezala, da ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja za napad na Sovjetsko zvezo.
Finska nevtralnost tako nima korenin v mednarodnem pravu niti zanjo ni dobila mednarodnih jamstev. Finska je sklenila pragmatični dogovor z Moskvo, da si je zagotovila neodvisnost, piše STA. Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze je ostala vojaško neuvrščena.
Finska že namenja dva odstotka za obrambo
Finska sicer za obrambo že zdaj namenja več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, kolikor znaša zaveza članic Nata. Njen vstop po poročanju Reutersa Natu prinaša tudi pomembne vojaške zmogljivosti,ki jih je država razvijala v preteklih letih. Finska je ena redkih evropskih držav, ki je ohranila sistem naborništva, poleg tega pa so finske kopenske, pomorske in zračne sile usposobljene za primer odbijanja morebitne ruske invazije.
Finska in Švedska sta maja lani zaradi ruske invazije v Ukrajino skupaj zaprosili za članstvo v Natu. Ruski napad je vplival tudi na javno mnenje, saj je vstop v Nato podpiralo kar 80 odstotkov finskih državljanov. Državi sta sicer dolgo vztrajali, da bosta v Nato vstopili skupaj, vendar se je zaradi pogojev Turčije vključevanje Švedske podaljšalo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje