Helsinki so tako skoraj nemudoma spremenili torkovo odločitev, v skladu s katero so v noči s srede na četrtek odprli dva prehoda na vzhodni meji. "Po odprtju dveh mejnih prehodov so se poskusi prosilcev za azil, da bi znova vstopali v državo, začeli hitreje od pričakovanj. Jasno je, da se te nezakonite migracije dogajajo zaradi vpliva tuje sile, povezane pa so tudi s kriminalom," je dejala notranja ministrica Mari Rantanen.

Popolno zaprtje vzhodne meje bo v veljavi najmanj do 14. januarja.

Finska je sicer v torek naznanila odprtje dveh prehodov na meji z Rusijo, ki je bila zaprta od konca novembra, da bi ocenila, ali je na njenih mejah še vedno prisoten pritisk.

Po odprtju mejnih prehodov Vaalimaa in Niirala je finska obmejna straža sporočila, da je do popoldneva na oba mejna prehoda skupaj prispelo najmanj 300 prosilcev za azil. Zaradi tega se je vlada v Helsinkih odločila, da mejo znova zapre.

Destabilizacija Finske?

Na Finskem se je v zadnjih mesecih povečalo število prosilcev za azil, ki so brez vizuma v državo vstopili čez 1340 kilometrov dolgo vzhodno mejo z Rusijo. Večina ljudi, ki so nezakonito prečkali mejo, sicer prihaja z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Po podatkih finske mejne straže je od avgusta na Finsko prek Rusije vstopilo več kot tisoč prosilcev za azil.

Zaradi tega so finske oblasti konec novembra zaprle vse mejne prehode z Rusijo. Ob tem so Moskvo večkrat obtožile, da nezakonite prebežnike namenoma pošilja na finsko mejo z namenom destabilizacije svoje sosede kot odgovor na njeno članstvo v zvezi Nato. V Moskvi so obtožbe zavrnili.