Prvi koraki organizacije Greenpeace so se začeli pred 40 leti, ko se je majhna skupina predanih ljudi odločila spremeniti svet. V ribiškem čolnu so se odpravili iz Vancouvra, njihov načrt pa je bil odpluti do arktičnega oceana in ustaviti tamkajšnje jedrsko testiranje. Prva posadka sicer ni dosegla cilja, testiranja so se nadaljevala, je pa njihova nenasilna akcija dosegla javnost, kar je pripomoglo k zaustavitvi nadaljnjih testov jedrskega orožja. To dejanje je sprožilo gibanje, ki je zraslo v največjo neodvisno okoljevarstveno organizacijo na svetu.
11,6 milijona podpornikov po vsem svetu
Temelji, ki so jih zastavili ustanovitelji, neodvisnost, nenasilje in ustvarjalno soočenje, še danes predstavljajo osnovno vodilo delovanja organizacije po vsem svetu. S pisarnami v več kot 40 državah po vsem svetu ima Greenpeace 11,6 milijona podpornikov in 2,8 milijona donatorjev. Greenpeace ne sprejema prispevkov vlad, korporacij ali političnih strank, ampak se financira iz prispevkov posameznih podpornikov in iz donacij ustanov.
Organizacija upravlja s floto ladij, kar ji omogoča varovanje nekaterih najbolj ogroženih regij sveta tako na odprtem morju kot v amazonskem gozdu in na Arktiki. Aktivisti Greenpeacea so se pogosto znašli v težavah, saj so se morali spopadati z zapornimi kaznimi, fizičnimi grožnjami in političnim preganjanjem.
"Nobena kriza ni večja od podnebnih sprememb"
Na proslavi ob počastitvi obletnice je izvršni direktor Greenpeacea Kumi Naidoo izrazil hvaležnost za navdih in zanos, ki so ga v organizacijo vnesli njeni ustanovitelji, ter ljudi po vsem svetu pozval, naj zahtevajo podnebno pravičnost na prihajajoči podnebni konferenci Združenih narodov v Durbanu.
1974: Po Greenpeaceovih protestih na kraju testiranja Francija prekine program jedrskega testiranja v južnem Pacifiku.
1982: Po desetletni kampanji proti kitolovu Mednarodna komisija za kitolov sprejme moratorij in prepove komercialni kitolov.
1991: Po sedemletnem prizadevanju Greenpeacea za zaščito Antarktike je podpisana mednarodna Antarktična mirovna pogodba, ki območje varuje pred jedrskim testiranjem in odlaganjem radioaktivnih odpadkov ter ga ohranja za miroljubne in znanstvene namene.
1993: S sprejetjem Londonske konvencije mednarodna skupnost dokončno prepove odlaganje radioaktivnih in industrijskih odpadkov na dno oceanov.
1995: Po odmevni Greenpeaceovi akciji in pritisku javnosti svetovna naftna in plinska družba Shell prekliče odločitev o potopitvi naftne ploščadi Brent Spar v Atlantskem oceanu.
1997: Greenpeace zasnuje ohlajevalno tehnologijo, ki niti ne vpliva na tanjšanje ozonskega plašča niti ne škoduje podnebju.
2004-2007: Pritisk Greenpeaceovih nenasilnih akcij in pogajanj prepriča največje svetovne korporacije na področju elektronske opreme k opuščanju uporabe strupenih snovi v proizvodnji svojih izdelkov.
2006: Deset let težavnega in nevarnega Greenpeaceovega dela se izrazi v sprejetju sporazuma, s katerim se zaščiti največji priobalni deževni gozd, ki leži na zahodni obali Kanade.
2010: Po zelo učinkoviti globalni Greenpeaceovi kampanji velikan prehrambene industrije Nestlé privoli v prenehanje nakupovanja palmovega olja, pridelanega iz virov, ki uničujejo indonezijske deževne gozdove.
"Po štirih desetletjih postavljanja okoljskih vprašanj v središče svetovne pozornosti in doseganja pomembnih zmag za zaščito planeta, se danes soočamo z več krizami: gospodarsko, okoljsko in demokratično. Nobena kriza pa ni večja od podnebnih sprememb," je povedal Naidoo in dodal, da potrebujemo voditelje z vizijo, ki si bodo upali sprejeti drzne ukrepe proti podnebnim spremembam in zaščititi tiste, ki so najbolj ogroženi. "Potrebujemo aktivne državljane, ki bodo od svojih političnih in gospodarskih voditeljev zahtevali prevzem odgovornosti," je zaključil Naidoo.
"Ustanovitelji Greenpeacea so dokazali, da lahko majhna skupina predanih ljudi spreminja svet skozi miroljuben protest in s pričanjem dogodkom. To bi nam moralo biti v navdih pri razmišljanju o ciljih, ki jih lahko dosežemo, če bo vsa civilna družba delala skupaj skozi koalicije in zavezništva v zahtevo boljše prihodnosti naših otrok in našega planeta," je še povedal Kumi Nadioo.
Greenpeace tudi v Sloveniji
Greenpeace že nekaj let deluje tudi v Sloveniji, zastopajo pa ga trije zaposleni. Greenpeace je v Sloveniji najbolj aktiven na področju energetike in podnebnih sprememb, v zadnjem času pa so začeli graditi mreže prostovoljcev in aktivistov, ki bodo s konkretnimi aktivnostmi krepili prizadevanja Greenpeacea za zaščito ljudi in okolja v Sloveniji in širše.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje