"Bojujemo se kot 'nori', a ne bomo obupali, čeprav bomo za dosego ciljev potrebovali pomoč svetovnih voditeljev. Svoje obljube o finančni donaciji sredstev morajo izpolniti in ne smejo ostati le pri besedičenju. Če ne bo tako, je pred nami zelo težka naloga," je izjava enega izmed udeležencev vrha, ki jo je objavil danski časopis Politiken.

Zanimivo je, da se črn scenarij okoljevarstvenikov bliža apokaliptičnemu koncu. Dramarturgija je na mestu, saj se na vrhu v Köbenhavnu, ki traja že od 7. decembra, svetovni voditelji nikakor ne morejo uskladiti glede novih podnebnih ciljev.

"Pogajanja so popolna farsa"
Britanski minister za energetiko in podnebne spremembe Ed Miliband je posvaril, da vrhu v Köbenhavnu grozi, da se bo sprevrgel "v popolno farso". Britanski premier Gordon Brown, ki je že v danski prestolnici, je vse ključne države pozval k večji podpori uresničitvi ambicije o zmanjšanju izpustov in pomoči državam v razvoju, da bi omogočili uspeh konference, ki naj bi tlakovala pot novemu globalnemu sporazumu o boju proti podnebnim spremembam.

Po številkah ostanejo številke
Sprva so se voditelji držav na vrhu EU-ja v Bruslju dogovorili, da bodo za boj proti podnebnim spremembam v letih 2010-2012 namenili 7,2 milijarde evrov - Slovenija naj bi namenila osem milijonov evrov. Čeprav se je v času recesije in čedalje višje stopnje brezposelnosti marsikdo namrščil ob slišanih številkah, je Kitajska s skupino držav v razvoju G77 pred dnevi zapustila pogajanja, kar je povzročilo 36-urno zamudo v pogajanjih. Ne samo, da je znesek po njihovi oceni prenizek, prav tako se jim zdi krivičen osnutek novega dogovora, po katerem bi lahko prebivalci bogatih držav oddajali dvakrat več izpustov kot tisti iz revnejših državah. Takšen dogovor bi bil seveda velik odmik od kjotskega protokola, po katerem morajo bogate države, ki v zrak spustijo največ CO2-ja, skleniti zavezujoče ukrepe za zmanjšanje toplogrednih plinov, države v razvoju pa so iz dogovora izvzete. Med drugim so afriške države, ki so se že vrnile za pogajalsko mizo, bogate države obtožile, da skušajo "ubiti" kjotski protokol, ki 40 razvitih držav obvezuje k znižanju izpustov toplogrednih plinov za 5,2 odstotka glede na leto 1990 do obdobja med 2008 in 2012.

Države v razvoju želijo podaljšati veljavnost kjotskega protokola in sprejeti ločen dogovor, ki bi veljal za njih. Bogate države temu nasprotujejo in želijo po letu 2012, ko protokol neha veljati, upoštevati nov, skupen dogovor, ki bi vse države zavezoval k skupnemu boju proti podnebnim spremembam.

ZDA le obljubljajo
Pred petkovim, zadnjim dnem razprave o podnebnih spremembah sta svet preplavili novica o predlogih ZDA in Japonske. Ameriška državna sekretarka za zunanje zadeve Hillary Clinton je dejala, da so ZDA pripravljene pomagati pri zbiranju 100 milijard dolarjev letne pomoči od leta 2012 do leta 2020, ki bi jih zbrale s pomočjo drugih bogatih držav. Ob tem pa Clintonova ni povedala, koliko bi prispevale ZDA, ki sicer niso ratificirale kjotskega protokjola in skupaj s Kitajsko, Japonsko, Indijo, Južno Korejo in Avstralijo veljajo za največje onesnaževalke okolja, saj porabijo 48 odstotkov vse energije na svetu in v ozračje izpustijo 48 odstotkov vseh plinov (za primerjavo, članice EU-ja v ozračje spusti okoli 22 odstotkov toplogrednih plinov).

"Greenpeace je razočaran nad izjavo Clintonove, ki še vedno ni povedala, za koliko bodo ZDA zmanjšale izpuste plinov v ozračje. Prav tako se izogiba kakršnim koli izjavam o podpisu sporazuma. Namesto tega pa govori, kako želijo ZDA doseči skupno sodelovanje politikov v Köbenhavnu, ki bi sprejeli dogovor leta 2010 ... ZDA imajo nezadosten cilj, da bodo zmanjšale izpuste za tri odstotke do leta 2020 glede na leto 1990, in ne želijo podpisati sporazuma ... To so vprašanja, na katera bo moral odgovoriti predsednik ZDA Barack Obama, ko bo prispel v Köbenhavn," je zapisala organizacija Greenpeace v sporočilu za javnosti.

Predvsem zaradi zamud pri sprejemanju podnebne zakonodaje v ZDA se od konference v Köbenhavnu ne pričakuje, da bo prinesla pravno zavezujoč globalni sporazum, kot je bilo sprva načrtovano. Pričakuje pa se okviren politični sporazum, ki naj bi bil v prihodnjem letu nadgrajen v pravno zavezujočega na novi konferenci v Bonnu ali Ciudadu de Mexicu.

Japonska obljublja pomoč
Japonska je že v sredo napovedala, da bo državam v razvoju v prihodnjih treh letih namenila 19,5 milijarde dolarjev pomoči za boj proti podnebnim spremembam. Z vsemi temi sredstvi bi države v razvoju posodobile svojo industrijo, kupile čistilne naprave in začele vlagati v program za ekološki razvoj.

Dodatno pomoč pri ohranitvi tropskih gozdov v Braziliji, Indoneziji in osrednji Afriki so v višini 3,5 milijarde dolarjev obljubile tudi ZDA, Avstralija, Francija, Japonska, Norveška in Velika Britanija.

Boj za ohranitev tropskega gozda
A enajstdnevno govoričenje in številne obljube še vedno niso prinesle resnih rezultatov. Na to že ves čas opozarjajo številni okoljevarstveniki s protesti, ki so se že sprevrgli v krvave spopade z danskimi policisti. Na začetku vrha v Köbenhavnu so aretirali kar tisoč protestnikov, a so večino že izpustili. Vsak dan pa beremo o novih in novih aretacijah.

Petek, 18. decembra 2009, bo torej usodni dan, ki bo razjasnil, ali se je svet znašel pred predorom, na koncu katerega sveti luč, ali bomo še naprej tavali v popolni temi.