V dansko prestolnico so že začeli prihajati svetovni voditelji, ki se bodo v petek udeležili glavnega vrha konference o podnebnih spremembah, od katere se pričakuje sprejetje zavezujočega svetovnega dogovora o omejitvi izpustov toplogrednih plinov. Sklepnega dela konference naj bi se udeležilo več kot 120 voditeljev.

V Köbenhavnu se je pred konferenčno dvorano znova zbralo na stotine protestnikov, ki so izražali svoje nezadovoljstvo nad pomanjkanjem napredka v pogajanjih za dosego trdnega dogovora. Protestniki so celo zagrozili, da bodo vdrli v prostore, kjer potekajo pogajanja. Policija je že kmalu po začetku shoda priprla okoli sto protestnikov, do poznega popoldneva pa se je številka priprtih povzpela kar na 240 oseb.

Protokol ali posledica favoriziranja "zahoda"?
Medtem se je zgodila zamenjava pri vodenju konference - namesto Connie Hedegaard, danske ministrice za okolje, je predsednik vrha postal danski ministrski predsednik Lars Lokke Rasmussen.

"S toliko voditelji držav, ki bodo prišli na zaključek vrha, je primerno, da temu predseduje danski premier," je Hedegaardova skušala zamenjavo pojasniti kot spoštovanje diplomatskega protokola. Pred dnevi so številne nerazvite, predvsem afriške države obtožile Danko, da pristransko vodi konferenco, v kateri daje neupravičeno prednost bogatim zahodnim državam.

Obama z optimizmom na konferenco Ameriški predsednik Barack Obama je pred prihodom na konferenco izrazil prepričanje, da bodo dosegli operativni dogovor tudi po tem, ko je v preteklih dneh nastal zastoj v pogajanjih, predvsem zaradi razlik med bogatimi in revnimi državami v pogledu na pravične delitve bremena omejevanja izpustov in finančne pomoči za pomoč državam v razvoju.

Na pogajalski mizi je predlog o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v industrializiranih državah za od 25 do 40 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, medtem ko naj bi države v razvoju do leta 2020 izpuste zmanjšale za od 15 in 30 odstotkov pod dozdajšnje običajne vrednosti.

Države se tudi ne morajo zediniti o rasti povprečne temperature. Večina jih zagovarja, da zvišanje ne bi smelo preseči 2 stopinj Celzija, a nekateri si želijo doseči še bolj drastično omejitev - na 1,5 stopinje ali celo samo na eno stopinjo rasti v primerjavi s predindustijsko ravnjo.

ZDA, Kitajska, Rusija in Indija, ki so največje onesnaževalke na svetu, so v zadnjih mesecih predstavile konkretne cilje pri omejitvi izpustov, a Združeni narodi pričakujejo še bolj ambiciozne zaveze. Pri ZDA se v nasprotju z drugimi državami pojavlja težava, ker še niso sprejele zakonodaje glede omejevanja izpustov, tako da tudi podpis Obame ob dogovoru ne bo dovolj, saj bo moral ameriški predsednik nato prepričati še člane kongresa.

Logistične težave
S težavami pa se ne spopadajo samo na pogajanjih v konferenčnih dvoranah, ampak tudi pred njimi, saj se je organizacija tako megalomanske konference izkazala kot izredno težaven logistični zalogaj, ki mu danski gostitelji očitno niso kos, kar dokazujejo dolge vrste, v katerih morajo delegati čakati na vstop na konferenco.

Predvsem aktivisti in pripadniki nevladnih organizacij so tisti, ki so ostali z dolgimi nosovi pred vrati konference, saj se mnogim izmed njih v zadnjih dneh ni uspelo prebiti na pogajanja, še težje pa bo to v prihodnjih dneh, ko bodo v Köbenhavn prišli voditelji in njihovo spremstvo. Iz nevladne organizacije Cliamte Justice Action so sporočili, da okoli 15.000 delegatov ni dobilo akreditacije ali pa so nanjo morali čakati več ur.