Nekdanjo predsednico Republike srbske so izpustili iz zapora na Švedskem, kjer je zaradi vojnih zločinov zaporno kazen prestajala od junija 2003. V skladu s švedsko zakonodajo ji je namreč pripadla pravica, da jo tri dni po tem, ko odsluži dve tretjini kazni, predčasno izpustijo na prostost.

Plavšićeva, ki je v soboto odslužila dve tretjini 11-letne zaporne kazni, je z letalom prispela v srbsko prestolnico, kjer jo je sprejel zdajšnji predsednik Republike srbske Milorad Dodik. "Živela bo v Beogradu, saj ima srbsko državljanstvo," je za radio B92 povedal njen brat Zdravko Plavšić.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je odločitev o njeni pomilostitvi sprejelo že septembra, pojasnilo pa je, da je Plavšićeva v začetni fazi postopka prevzela odgovornost za zločine in priznala krivdo ter da se je v zaporu lepo vedla.

Plavšićeva se je sama predala sodišču
Plavšićeva se je januarja 2001 prostovoljno predala haaškemu sodišču, potem ko se je prej dogovorila s takratno glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Priznala je krivdo za zločine proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995 oz. za pregon nesrbskega prebivalstva v BiH-u, tožilstvo pa je v zameno za priznanje odstopilo od preostalih sedmih točk obtožnice, ki so jo bremenile genocida in vojnih zločinov.

Karadžića še vedno ni na sodišče
Na haaškem Meddržavnem sodišču za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, se je kljub odsotnosti obtoženca začelo sojenje proti nekdanjemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki je sporočil, da tudi danes ne bo prišel na sodišče. Sodišče je prvo obravnavo razpisalo za ponedeljek, a jo je zaradi Karadžićeve odsotnosti preložilo na torek, vendar obtoženec zahteva desetmesečni odlog sojenja zaradi priprave obrambe.