Da se Karadžić ne bo pojavil pred haaškim sodiščem, je potrdil še en član odvetniške ekipe Karadžića Goran Petronijević. "Karadžić želi le, da bi mu omogočili pravično sojenje, tako da bi mu odobrili še deset mesecev za pripravo obrambe in začetek sojenja, in nikakor ne želi ovirati sodnega procesa," je pojasnil. Po besedah Petronijevića se Karadžić, ki se pred sodiščem brani sam, ne strinja s tem, da bi mu dodelili zagovornika, saj, kot trdi, bi postavitev zagovornika proti njegovi volji pomenila kršitev človekovih pravic.

Odvetnik je izpostavil še, da osemčlanska odvetniška ekipa ob pomoči še 15 strokovnjakov že leto dni obravnava material, ki obsega 1,1 milijona strani, 45.000 dokazov in več kot tisoč ur avdio- in videoposnetkov. "Skupina zagovornikov, ki bi jo postavilo haaško sodišče, bi za priprave na sojenje potrebovala najmanj dve leti, mi pa zahtevamo le devet mesecev," je dejal Petronijević.

Sojenje bi se moralo začeti v ponedeljek
V skladu z napovedmi se Karadžić tudi danes ni pojavil v sodni dvorani, zato so sojenje preložili na torek popoldne. "Zaradi odsotnosti obtoženca in odvetnika, ki bi ga moral zastopati, bo sodišče preložilo za danes predvidene postopke," je le 15 minut po začetku procesa dejal sodnik O-Gon Kwon. Proces se bo nadaljeval v torek ob 14.15, ko bo imelo uvodni nastop tožilstvo, ki bo predstavilo obtožnico, je odločil sodnik O-Gon. "Od Karadžića zahtevamo, da se udeleži sojenja, da ta proces ne bo še naprej obstruiran," je še poudaril.

Gre za enega najpomembnejših primerov pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ob primerih nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je umrl sredi sojenja marca 2006, in nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je še vedno na begu.

Aretacija po 13 letih bega
64-letnega Karadžića so aretirali julija lani v Beogradu, po tem, ko je bil 13 let na begu, nato pa so premestili v zapor haaškega sodišča v Scheveningenu. Obtoženi zanika vse očitane mu zločine, prav tako pa se je odločil, da se bo branil sam. Ker pa mu sodišče po njegovem mnenju ni dalo dovolj časa za pripravo obrambe, bo današnji začetek sojenja bojkotiral.

Medtem je haaško tožilstvo sporočilo, da so na začetek sojenja pripravljeni. Tožilstvo je pred tednom dni vložilo zadnjo, skrajšano (na 40 strani) obtožnico. Karadžića obtožnica v dveh točkah bremeni genocida, vključno s pokolom 8.000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995. Vključuje tudi navedbe o pregonih, uničevanjih, umorih, posilstvih in deportacijah, zagrešenih v 19 občinah v BiH-u in med 44-mesečnim obleganjem Sarajeva, pri čemer je bilo ubitih okoli 10.000 ljudi.

Sorodniki žrtev romajo v Haag
Obtožnica vključuje tudi obtožbo o vojnih zločinih zaradi zajetja okoli 200 pripadnikov mirovnih sil ZN-a, katerega cilj je bil preprečiti Natove zračne napade na vojaške cilje bosanskih Srbov. Skrčenje obtožnice so od tožilstva zahtevali sodniki haaškega sodišča, saj želijo pospešiti proces.

Začetka sojenja se bodo udeležili predstavniki združenj žrtev srebreniškega pokola in drugih zločinov v BiH-u, ki so se z avtobusi že v soboto odpravili proti Nizozemski. Po pričakovanjih se bo sojenje Karadžiću sklenilo leta 2012. Tožilstvo ima na voljo 300 ur. Karadžiću v primeru obsodbe grozi dosmrtna ječa.