"Glede na maloštevilnost bataljona ... to je bila misija, obsojena na propad," je dejal Karadžić, ki mu na haaškem sodišču sodijo zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Bataljon po njegovih besedah ni imel niti političnega mandata niti ni bilo številčno dovolj močan, da bi se spoprijel s temi težavami.

"Upam, da bo med procesom proti meni nizozemska javnost odkrila resnico o teh dogodkih in dojela, da so njihovi možje naredili vse, kar je bilo v njihovi moči glede na težke okoliščine," je o dogajanju v Srebrenici dejal v intervjuju za nizozemsko tiskovno agencijo.

Ob tem je bil jasen, da so Združeni narodi dobro vedeli, da Srebrenica ni bila nevtralno zatočišče, temveč oporišče vojske bosanskih Muslimanov z brezobzirnim kriminalcem Naserjem Orićem na čelu. Napad sil bosanskih Srbov je bilo po njegovem neizogiben, ker so bile srbske vasi tarča napadov iz te muslimanske enklave. "Ubili so na stotine civilistov, potem pa so se umaknili na varno."

Glede pokola 8.000 Muslimanov pa je dejal: "Tragične smrti , ki so sledile, niso bili niti načrtovane niti predvidene." Pred dnevi je Karadžić zahteval dostop do analiz DNK-ja žrtev genocida v Srebrenici, saj se mu zdi več kot 8.000 žrtev med Muslimani pretirano število.