George Bush je v Beli hiši preživel osem let, zdaj pa se bo preselil na svoj ranč v Teksas in napisal knjigo. Foto: EPA
George Bush je v Beli hiši preživel osem let, zdaj pa se bo preselil na svoj ranč v Teksas in napisal knjigo. Foto: EPA

Osem let 43. predsednika na čelu najvplivnejše države je v teh dneh tema številnih analiz in komentarjev, verjetno pa bo šele čas umestil njegovo dediščino na pravo mesto ne le v ameriški, temveč svetovni zgodovini. Najhujši teroristični napad na ZDA v zgodovini, vojna v Iraku in Afganistanu, orkan Katrina, najhujša gospodarska kriza po 30. letih prejšnjega stoletja je le nekaj izmed dogodkov, s katerimi se je moral spopasti. V spodnji fotozgodbi vam predstavljamo vizualni sprehod skozi osem let vladanja zdaj 62-letnega politika.

Ksenja Tratnik

Leta 2000 je bila bitka za predsedniško mesto najtesnejša v zgodovini ameriških volitev. Šele po odločitvi vrhovnega sodišča je iz nje kot zmagovalec odšel George Bush, kot poraženec pa demokrat Al Gore. Več glasov je sicer dobil Gore, a ker ameriški volivci izbirajo predsednika po t. i. elektorskem sistemu, se je račun izšel Bushu. In tako je po svojem očetu Georgeu Bushu (predsednik med letoma 1988 in 1992) v Ovalno pisarno prišel še sin. Foto: EPA
Pomemben zakon, ki ga je Bush sprejel takoj po prihodu v Belo hišo januarja 2001, je bil zakon o izobraževanju 'No Child Left Behind', s katerim je bil narejen velik korak naprej v izenačevanju šol. Zakon je uvedel številne zvezne programe, s katerimi so bili dvignjena merila v osnovnih in srednjih šolah, staršem pa omogoča tudi večjo prožnost pri izbiranju šole, v katero bo hodil njihov otrok. Foto: EPA
11. september 2001, dan, ki ga ZDA ne bodo nikoli pozabile. Predsednik je bil med trčenjem letal v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra na obisku v neki šoli na Floridi. Ko so mu povedali za napad, je še nekaj minut ostal pri otrocih, ki so mu brali pravljico, namesto da bi takoj odhitel iz razreda. Njegovo ravnanje je pozneje vzbudilo zelo mešane odzive. Ko je pozneje obiskal Točko nič, se je tam srečal s policisti, prostovoljci, z gasilci in županom mesta Rudyjem Giulianijem in v nagovoru, ki je požel velik aplavz med pretresenimi Newyorčani, dejal: »Slišim vas. Preostali svet vas sliši. In tisti, ki so zrušili te stavbe, bodo kmalu slišali nas.« Foto: EPA
Po terorističnih napadih je Bush razglasil vojno proti terorizmu in odredil invazijo v Afganistan, s katero naj bi spodnesel talibanski režim, pri tem uničil Al Kaido in ujel Osamo bin Ladna. Na vodjo Al Kaide, ki je izvedla teroristične napade (obstajajo tudi drugačne teorije), so Američani razpisali 25 milijonov dolarjev vredno nagrado, vendar ne to ne vsa tehnologija, ki jo imajo Američani na voljo, še nista privedla do njegove aretacije. Mnogi dvomijo, da je sploh še živ, toda občasno se na spletu pojavijo njegovi posnetki. Foto: EPA
V nasprotju s preteklimi podpredsedniki, ki so igrali obrobnejšo vlogo, je Dick Cheney ves čas ob Bushu in je najvplivnejši drugi mož ZDA v zgodovini. Najtesnejši zaupnik predsednika si je zato prislužil ogromno vzdevkov. Foto: EPA
Leta 2004 je bil v očeh številnih Američanov pravi junak, za kar so ga nagradili s ponovno zmago na predsedniških volitvah. Takole dobro razpoložen je na enem izmed shodov v roke prijel fantka. Foto: EPA
Bush se je oklical za vojnega predsednika, poudarjanje pomena varnosti pa je igralo pomembno vlogo tudi v predsedniški kampanji leta 2004, v kateri je premagal demokratskega kandidata Johna Kerryja. Foto: EPA
Leta 2004 je Bush postal Timova osebnost leta (predtem tudi leta 2000). Naziv ugledna revija podeli osebi, ki pozitivno ali negativno najbolj zaznamuje leto. Foto: EPA
Marca 2003 je ameriški kongres odobril odločitev, da ZDA vodijo invazijo na Irak, ki so ga ameriške oblasti skušale povezati z Al Kaido in teroristični napadi na New York. Irak pa naj bi kršil resolucijo Varnostnega sveta ZN-a 1441. ZDA so s koalicijskimi silami Irak napadle 20. marca 2003. Američanom so se na začetku pridružili Velika Britanija, Japonska, Italija, Španija in številne druge države, ki pa so z leti začele umikati svoje vojake, ko se je izkazalo, da vojna ne pelje nikamor. Vojna v Iraku še vedno ostaja ključna rakava rana ameriške zunanje politike, čeprav je Bush že tri mesece po začetku vojne, natančneje 2. maja 2003 razglasil zmago in konec vojne. Šest let kasneje ameriški vojaki še vedno umirajo v Iraku. Ključen dokaz, ki je očrnil delovanje ameriške demonstracije, pa je bilo objava poročila, v katerem je zapisano, da ni bilo dokazov, da Irak še vedno razvija orožje za množično uničevanje. Foto: EPA
Od marca 2003 do danes je bojih v Iraku umrlo več kot 4.220 vojakov. Foto: EPA
Washington Post je objavil fotografije iz leta 2003, na katerih je jasno razvidno, da ameriški vojaki v zaporu v Abu Graib mučijo zapornike. Zagovorniki človekovih pravic so vzrojili. Za Lynndie England (na sliki) je septembra 2003 sodišče odločilo, da je kriva za vseh sedem obtožb. Foto: EPA
Varnost je bila leta prva na Bushevem seznamu vrednot in zaradi varnosti so se bili Američani precej pripravljeni odpovedati osebni svobodi. Ameriška agencija za državno varnost lahko nemoteno prisluškuje elektronskim komunikacijam in telefonskim pogovorom tujih državljanov po vsem svetu brez sodnega nadzora, Bush pa je s podpisom ukaza leta 2001 enako dopustil tudi za Američane. Ukaz je v ZDA sprožil ogromno polemik o kršenju človekovih pravic, Bela hiša pa je kritike zavračala z utemeljitvijo, da gre za prisluškovanje nevarnim teroristom. Osumljenci za teroristična dejanja so zaprti v Guantanamu, zloglasnemu zaporu na Kubi, za katerega je novi predsednik Barack Obama že obljubil, da ga bo hitro zaprl. Busha namreč tudi številne kritike drugih predsednikov niso omajale. Vztrajal je, da je zapor nujen za varnost Američanov. Foto: EPA
Leta 2005 je veliko prahu dvignil tudi primer Terry Schiavo, ki je bila 15 let zaradi hude poškodbe in odpovedi možganov v komi in se sveta okoli sebe ni več zavedala. Zdravniki so njeno telo pri življenju ohranjali s pomočjo cevke. Njen mož, ki je bil njen skrbnik, je na sodišče vložil prošnjo za odstranitev Terryjine hranilne cevke in sodnik je odločil, da ji cevko lahko odstranijo, po dveh dneh pa so ji jo spet vrnili. Leta 2003 so Terri cevko za kratek čas spet odvzeli, vendar se je v primer vmešal guverner Floride in brat predsednika ZDA, Jeb Bush. S posebnim zakonom je od zdravnikov zahteval ponovno vrnitev cevke. Vrhovno sodišče Floride je potem odločilo, da je bila pravna podlaga, na podlagi katere je ukrepal Jeb Bush, neustavna. Po vseh peripetijah, v zadevo sta se vmešala tudi zvezno sodišče in predsednik George Bush, ki se je zavzel za ohranitev Terryjinega življenja, so zdravniki 18. marca 2005 Terry odvzeli cevko in po neuspešnih pritožbah njenih staršev je 31. marca le umrla. Foto: EPA
Ena izmed črnih pik v Bushevi predsedniški kartoteki je tudi njegov odziv po orkanu Katrina. 30. avgusta 2005 je Mehiški zaliv in jug ZDA prizadel uničujoč orkan, ki je kljub pripravam nanj povzročil pravo katastrofo. Foto: EPA
V zgodovinskem mestu New Orleans, ki leži nižje od morske gladine, so popustili nasipi, zato je voda zalila mesto. V mestu je nastalo brezvladje z ropanji in s posilstvi, trupla pa so plavala kar po ulicah. Oblastem je šele četrti dan uspelo organizirati učinkovito reševanje in vzpostaviti red v mestu. Bush je bil zaradi poznega odziva tarča številnih kritik. Foto: EPA
Med Bushevim predsedovanjem so se znova zaostrili tudi odnosi med ZDA in Rusijo. Bush se je večkrat srečal z Vladimirjem Putinom (prej predsednikom, zdaj premierjem), a čeprav so bila srečanja na videz prijateljska, je retorika med Belo hišo in Kremljem večkrat postala zelo ostra. Največji trn v peti Kremlja je ameriška napoved o gradnji protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem. Foto: EPA
Po neuspelem vmešavanju Bushevega predhodnika Billa Clintona v mirovni proces med Palestinci in Izraelci je Bush sprva vprašanje izpustil iz svoje agende, leta 2007 pa so ZDA potem, kot se je izkazalo, znova neuspešno skušale prebiti zastoj s konferenco v Annapolisu. Zavzemal se je za dialog med Izraelom in palestinskim voditeljem Mahmudom Abasom, medtem ko je zavračal sodelovanje s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Na fotografiji v spominskem centru holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu. Foto: EPA
Ena izmed fotografij, ki so v hipu obkrožile svet - Bush je takole v Izraelu poziral z redovnicami. Foto: EPA
Leta 2006 je Bush odobril tudi gradnjo ograje vzdolž tretjine meje z Mehiko, kar je na noge dvignilo številne Američane. Podpisal je zakon, ki dovoljuje gradnjo več kot 1.100 kilometrov dolge ograje vzdolž meje z Mehiko, ki naj bi pomagala v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Foto: EPA
Svoj drugi mandat je Bush začel z željo, izboljšati odnose z evropskimi državami. Ameriška politika je postala dejavnejša pri demokratičnih premikih v Gruziji in Ukrajini, pozneje pa naletela na zelo ostre odzive Rusije na gradnjo protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem. Foto: ameriški predsedniški par pri ukrajinskem predsedniku Viktorju Juščenku. Foto: EPA
Takole so voditelji držav G-8 sadili drevesa med srečanjem na Japonskem julija 2008. Bush je bil vsa leta predsedovanja močno na udaru okoljevarstvenikov - že ob nastopu mandata je namreč dejal, da ZDA ne bodo sprejele kjotskega protokola. Foto: EPA
V Iraku je trenutno 146.000 ameriških vojakov, ki pa se bodo zdaj postopoma umikali. ZDA bodo do februarja 2009 iz Iraka umaknile 8.000 vojakov, hkrati pa okrepile svoje sile v Afganistanu. Dokončno naj bi se iz Iraka umaknili do konca leta 2011. Foto: EPA
Bush je večkrat nepričakovano obiskal ameriške vojake v Afganistanu in Iraku. Takole je z njimi zajtrkoval januarja 2007, potem ko je napovedal, da bo v Irak odšlo dodatnih 21.000 vojakov. Foto: EPA
Med poslovilno turnejo po Evropi se je Bush oglasil tudi v Vatikanu. Papež Benedikt XVI. ga je kot enega redkih izbrancev popeljal na sprehod po vrtovih. Foto: EPA
Z nostalgičnimi besedami je ameriški predsednik Bush novembra lani pomilostil svojega zadnjega zahvalnodnevnega purana, ki bo zdaj letel v Disneyland, namesto da bi končal na mizi. Foto: EPA
Bush je dvakrat obiskal Slovenijo. Leta 2001 je na Brdu potekalo vrhunsko srečanje Rusija-ZDA. Na fotografiji s takratnim premierjem Janezom Drnovškom ... Foto: EPA
... drugič pa je Slovenijo obiskal letos, ko je na Brdu potekalo srečanje EU-ZDA. Takrat so si visoki gostje ogledali tudi predstavo lipicancev. Foto: MMC RTV SLO
Nekaj sivih las sta Bushu v Beli hiši povzročili tudi njegovi hčerki dvojčici -najstniška popivanja so se takoj znašla na naslovnicah časopisov. Letos poleti so bile te polne fotografij z Jennine poroke, ki je v Teksasu dahnila usodni da Henryju Hagerju. Foto: EPA
In še poslovilno 'darilo' - tik pred koncem predsedovanja, med sklepnim obiskom v Iraku, je v Busha skoraj priletel čevelj. Med novinarsko konferenco Busha in iraškega premierja Al Malikija je neki iraški novinar v ameriškega predsednika zalučal svoje čevlje, a ga ni zadel, saj se je Bush hitro umaknil. Novinar je ob tem dejal, da je to poslovilni poljub iraškega ljudstva in Busha označil za psa. Foto: EPA
Za konec pa še slovo od novinarjev - zadnjo tiskovno konferenco je imel 12. januarja. Foto: EPA