Na ulicah Prage so protestirali policisti, medicinske sestre, uradniki in drugi javni delavci. Foto: EPA
Na ulicah Prage so protestirali policisti, medicinske sestre, uradniki in drugi javni delavci. Foto: EPA
Praga

Protest zaposlenih v javnem sektorju je eden največjih v zadnjih treh letih in pomeni prvi preizkus za novo desnosredinsko vlado premierja Petra Nečasa, ki si je za eno prednostnih nalog zadala znižanje proračunskega primanjkljaja z letošnjih 5,3 odstotka na 4,6 odstotka BDP-ja v prihodnjem letu.

"Nismo sužnji," se je slišalo na ulicah češke prestolnice, kjer se je po ocenah policije, katere sindikat je prav tako sodeloval na protestnem shodu, zbralo okoli 40.000 članov sindikata zaposlenih v javnem sektorju, ki so izražali nestrinjanje z načrtovanim desetodstotnim znižanjem plač.

Za plače več kot osem milijard evrov
V državi z deset in pol milijona prebivalci je v javnem sektorju zaposlenih 740.000 ljudi, ki prejemajo povprečno bruto plačo 970 evrov, kar je malo več, kot je povprečna plača v zasebnem sektorju. Za plače javnih delavcev je vlada lani namenila 8,32 milijarde evrov oziroma 12 odstotkov stroškov v javnem sektorju.

Kar zadeva javni dolg je Češka zgledno gospodarstvo, saj ta znaša 37,5 odstotka GDP-ja, kar je približno polovica povprečja v Evropski uniji, zaradi česar je država varno pribežališče tujih vlagataljev, vendar se javni dolg zaskrbljujoče hitro povečuje.

Že v predvolilni kampanji si je Nečas zadal, da bo do leta 2013 zmanjšal primanjkljaj na tri odstotek in napovedal korenite reforme pokojninskega, socialnega in zdravstvenega sistema. Od svoje namere ne namerava odstopiti kljub množičnim protestom.

"Odkrito sem dejal, da vlada ne bo klonila pod nobenimi okoliščinami, da bi zmanjšala skupno maso plač v javnem sektorju za deset odstotkov," je dejal premier in dodal, da so se pripravljeni pogajati o načinih zmanjševanja plač.

Sindikati so sporočili, da so pripravljeni sprejeti znižanje plač, če se ministrstvo za delo odpove načrtu znižanja fiksnega dela dohodka in povečanju variabilnega dela. V sindikatih menijo, da bi to pomenilo veliko večjo znižanje plač od napovedanih deset odstotkov, kar pa na ministrstvu zanikajo.