Predor bodo odprli leta 2017, železniška proga pa bo nov vezni člen med Zürichom v Švici in Milanom v Italiji. Gradnja predora je stala sedem milijard evrov. S hitrostjo 250 kilometrov na uro ga bo lahko prevozilo tudi do 300 potniških vlakov na dan, poroča britanski BBC.

Alpski predor je dva tisoč metrov pod zemljo več kot desetletje gradilo 2.500 ljudi, pri tem pa je umrlo devet delavcev. Najdaljši predor na svetu so začeli graditi predvsem zato, ker naj bi promet, ki poteka pod Alpami, že resno "načel" okolico.

Predor Gotthard bo po svoji dolžini presegel do zdaj najdaljši predor na svetu Seikan, ki je z 53,8 kilometra povezoval japonska otoka Honšu in Hokaido, ter 50-kilometrski predor med Londonom in Parizom.

Potniki bodo tako razdaljo med Zürichom in Milanom premagali v dveh urah in štiridesetih minutah, kar bo vozni čas skrajšalo za debelo uro.