Grški sindikati očitajo vladi, da skuša pod pretvezo boja proti finančni krizi ukiniti socialno državo. V 24-urni stavki sodelujejo zaposleni na ministrstvih, občinskih upravah, bolnišnicah, bankah in sodiščih ter tudi tovarniški delavci.
Stavki se pridružujejo tudi novinarji, medtem ko so pri dveh največjih grških sindikatih napovedali državljansko nepokorščino, zato je odpovedanih več kot 30 poletov. Motnje so tudi v železniškem, cestnem in trajektnem prometu, saj stavkajo tudi v teh sektorjih.
Na ulice so se odpravili tudi Portugalci, ki nasprotujejo varčevalnim načrtom portugalske vlade, s katerimi naj bi državo izkopali iz finančne krize. Protesti so potekali v vseh večjih mestih po državi. V Lizboni se je več tisoč ljudi iz središča mesta odpravilo proti uradni rezidenci premierja Joseja Socratesa. V 24-urni stavki so sodelovali delavci v železniškem prometu. Čeprav je v stavki sodelovalo okoli 50 odstotkov delavcev, večjih težav v železniškem prometu ni bilo. Za krajše stavke so se odločili tudi zaposleni v lokalnih upravah ter v metalurški in kemijski industriji. Z varčevalnimi ukrepi, ki so nekakšna mešanica višjih davkov in nižjih javnih izdatkov, želi manjšinska socialistična vlada zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki je bil lani z 9,4 odstotka eden najvišjih v EU-ju. Primanjkljaj naj bi tako že prihodnje leto prepolovili, do leta 2013 pa ga uskladili z zahtevanimi največ tremi odstotki v evrskem območju.
Grški poslanci so na dan stavke potrdili predlog pokojninske reforme, ki je v sredo že prestal prvo oviro v parlamentu. Reforma predvideva podaljšanje delovne dobe, zviševanje najnižje upokojitvene starosti za ženske in ukinja možnost predčasnega upokojevanja. Kljub nekaterim pomislekom med poslanci vladajoče socialistične vlade je bil zakon sprejet, saj imajo socialisti v parlamentu 157 od 300 poslancev.
"Socialna varnostna reforma je zgodovinska. To je prava in pravična reforma, zaradi katere bo sistem bolj pravičen do delavcev," je dejal grški premier George Papandreou.
Brez ukrepov ni posojila
To je letos že šesta stavka, odkar je vlada napovedala ostre varčevalne ukrepe, s katerimi želi zmanjšati obsežen javni dolg in ukrotiti proračunski primanjkljaj. Atene so bile prisiljene v drastične varčevalne ukrepe v zameno za posojilo IMF-a in EU-ja v vrednosti 110 milijard evrov, s katerim rešujejo obubožano državno blagajno.
"Zavračamo zakon o pokojninski reformi, saj ta ukinja temeljne pravice," je dejal vodja sindikata zasebnega sektorja Janis Panagopulus, ki je napovedal, da se ne bodo nehali bojevati. Prootestniki se bodo zbrali pred poslopjem parlamenta v času, ko bodo poslanci razpravljali o pokojninski reformi.
Javnomnenjska anketa iz prejšnjega tedna kaže, da je okoli polovica Grkov prepričana o nujnosti reforme.
"Lotevamo se velike strukturne reforme pokojninskega sistema, ne glede na politično ceno. Končati moramo leta lažne blaginje," je poslance pred glasovanjem o pokojninski reformi opomnil minister za delo Andreas Loverdose. Ker bodo prvič po 25 letih stavkali tudi zaposleni v parlamentu, še ni natančno jasno, kako bo to vplivalo na glasovanje.
Upad udeležbe na protestih
Čeprav so ljudje nezadovoljni z varčevalnimi ukrepi, pa podpora protestom pada. Če se je na ulicah Aten na največjem protestu v začetku maja, ko so bili ubiti trije ljudje, zbralo 50.000 ljudi, jih je bilo na shodu konec junija samo še 12.000. Toda tokrat so se stavki pridružili nekateri sindikati, ki prej niso sodelovali.
Grški sindikati v javnem in zasebnem sektorju sicer predstavljajo okoli 2,5 milijona delavcev, to je polovica delovne sile v državi. Številne stavke so že močno prizadele turistični sektor, ki je življenjskega pomena za Grčijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje