Hitri potniški vlak z osmimi vagoni, ki je bil iz Madrida namenjen v mesto Ferrol na skrajnem severozahodu države, se je iztiril v sredo zvečer. Prevažal je 247 ljudi. 59 poškodovanih ostaja v bolnišnici. 36, med njimi so štirje otroci, jih je v kritičnem stanju.

Iz državnih železnic Renfe so sporočili, da vlak, ki se je iztiril, ni imel nobenih tehničnih težav in je bil pregledan le nekaj ur pred nesrečo. "Vemo, da vlak ni imel tehničnih težav, pregled je bil opravljen tisto jutro," je zatrdil prvi mož družbe Julio Gomez Pomar Rodriguez.

Namesto 80 kar 190 kilometrov na uro
Na prizorišču je več kot 320 policistov in uradni vzrok nesreče bodo sporočili šele po temeljiti preiskavi. Eden izmed uradnih virov je sporočil, da je bila za iztirjenje kriva prevelika hitrost, vendar ni mogel potrditi, s koliko kilometri na uro je vlak zapeljal v ovinek.

Sodišče je že naložilo policiji, naj zasliši enega izmed obeh strojevodij, 52-letnega Francisca Joseja Garzona, ki je bil v nesreči lažje poškodovan in je priznal, da je v ovinek zapeljal s hitrostjo 190 kilometrov na uro.

Po poročanju El Paisa se je Garzon, ki ima 30 let izkušenj, na družbenem omrežju Facebook pohvalil, da včasih ni upošteval omejitev hitrosti in je vozil s hitrostjo 200 kilometrov na uro.

"Peljal sem s hitrostjo 190! Upam, da ni nihče umrl, ker mi bo to ležalo na vesti," je po poročanju časopisa El Pais strojevodja takoj po nesreči prek radia sporočil postaji v Santiagu de Compostela.

Odsek proge, na katerem se je zgodila nesreča, ni bil opremljen s samodejnim signalnim sistemom, ki bi ustavil vlak v primeru prevelike hitrosti, je sporočil sindikat strojevodij. Uprava Renfeja je po drugi strani sporočila, da so bili varnostni sistemi na vlaku ustrezni.

Vlak je imel petminutno zamudo, vendar strojevodje po navedbah sindikata niso bili pod pritiskom, da morajo v takšnih primerih voziti hitreje.

V ostrem ovinku naj bi dovoljeno hitrost, ki je 80 kilometrov na uro, tako presegel za več kot dvakrat.

Narodnost vseh žrtev še ni znana. Iskalna akcija je potekala vso noč, prizori pa so bili po poročanju krajevnih medijev strašljivi.

V Španiji tridnevno žalovanje, v Galiciji sedemdnevno
Prizorišče je že obiskal tudi španski premier Mariano Rajoy - ki je bil sicer rojen prav v Santiagu de Compostela -, že v sredo zvečer pa je sklical izredno zasedanje vlade. Prek Twitterja je sporočil: "Želim izraziti sožalje in solidarnost z vsemi žrtvami te grozljive železniške nesreče." Po ogledu prizorišča je za celotno državo razglasil tridnevno žalovanje.

Na nesrečo se je odzval tudi papež Frančišek, ki je v Braziliji. "Družinam se pridružuje v njihovem trpljenju in poziva k molitvi," je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi.

Predsednik regije Galicija Alberto Nunez Feijoo je razglasil sedemdnevno žalovanje.

Pomoč je moralo poiskati več kot 140 potnikov. Nekateri so imeli le nekaj modric, drugi pa hujše poškodbe. Ogromno Špancev se je odzvalo tudi na poziv k nujnemu darovanju krvi.

Vlak se je iztiril okoli štiri kilometre pred glavno železniško postajo v Santiagu de Compostela. Šlo je za vlak modela alavia, ki se lahko prilagodi tirom tako za hitro kot za običajno vožnjo. Doseže lahko hitrosti do 250 kilometrov na uro.

Vagoni nagrmadeni drug na drugega
Eden izmed preživelih potnikov, Ricardo Montesco, je dejal, da so se vagoni "zložili" drug na drugega kot harmonika, potem ko je vlak zapeljal v ovinek. "Veliko ljudi je bilo ujetih pri tleh vagona, zato smo se skušali preriniti ven, nato pa smo opazili, da je vlak zagorel. Videl sem veliko trupel."

Nesreča se je zgodila na predvečer največjega festivala v Santiagu de Compostela, na katerem se v čast zavetniku mesta, sv. Jakobu, vsako leto zbere več tisoč katoliških vernikov. Zaradi tragedije so v mestu za četrtek odpovedali vse prireditve.

To je bila ena najhujših železniških nesreč v zgodovini države. Med zadnjima večjima nesrečama sta tista iz leta 1944, ko je na poti od Madrida do Galicije umrlo več sto ljudi, ter tista iz leta 1972, ko je 77 ljudi umrlo v iztirjenju vlaka v Andaluziji.