WikiLeaks vztraja, da zaradi njihovih razkritij ni bilo ogroženo nobeno življenje. Foto: Reuters
WikiLeaks vztraja, da zaradi njihovih razkritij ni bilo ogroženo nobeno življenje. Foto: Reuters

Smo bili v tem tednu res priča dogodku, ki ga je italijanski zunanji minister Franco Frattini označil za "11. september svetovne diplomacije?" Zdaj je še prezgodaj za ocene in tudi za ugotavljanje, kaj bo razkritje več kot 250.000 depeš, oblike komuniciranja med ameriškimi veleposlaniki in konzuli po svetu in njihovim zunanjim ministrstvom, pomenilo za mednarodne odnose jutri, prihodnje leto, čez desetletje. Večjo odprtost in iskrenost ali še več tajnega dogovarjanja, vezanih dogovorov in zamer, ki se dolgo ne bodo pozabile?

Kakor koli, WikiLeaks je svetu ves teden "po kapljicah" omogočal na kupe zelo zanimivega branja. Številne depeše so se brale kot kriminalni roman, poln spletk in zahrbtnosti v smislu "ti-reci-to-da-dobiš-od-nas-to", zelo neposrednih opisov najvplivnejših ljudi na svetu, dogovorov pod mizo in obtožb o bogatenju na račun drugih. V ves ta klobčič se je zapletla tudi Slovenija, ki je bila ves teden zaposlena z razpravljanjem, kdo, če sploh, je pogojeval obisk premierja Boruta Pahorja pri Baracku Obami s sprejetjem enega ujetnika iz zloglasnega Guantanama in ali so ameriški diplomati po naročilu res morali vohuniti za slovenskimi politiki.

Za zdaj so si vsi umili roke. A dokumenti bodo po napovedih "glave" WikiLeaksa Juliana Assangea prihajali v javnost še dolgo. Kapljica za kapljico, enakomerno in vztrajno. In ko bo kozarec poln?

WikiLeaks je izbranim medijskim hišam dostavil 250.000 dokumentov, med katerimi je 15.652 državnih skrivnosti, 101.748 zaupnih podatkov in 133.887 nesortiranih podatkov. Večina dokumentov naj bi bila iz obdobja po letu 2004, le nekaj je starejših, najstarejši pa so iz leta 1966. Več kot 9.000 dokumentov naj bi bilo poslanih v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Sporočila med drugim govorijo o skorumpiranosti afganistanske vlade, tesnem odnosu med ruskim in italijanskim premierjem ter o povezavah med rusko vlado in organiziranim kriminalom. Dokumenti so razkrili dogovarjanje med Američani in Francozi o Iranu, ki naj bi bila država s fašističnim režimom, kjer je potrebna "hitra akcija". Dokumenti razkrivajo, da so arabske države, med njimi tudi Savdska Arabija, ZDA pozivale, naj napadejo Iran in tako končajo njihov sporni jedrski program. In še in še. Foto: Reuters
'Ime tedna' je brez dvoma 39-letni Avstralec Julian Assange, obraz WikiLeaksa, ki se še upira aretaciji, menda pa se skriva nekje na jugu Anglije. Švedske zaporne oblasti so zanj izdale nov zaporni nalog, in sicer zaradi suma poskusa posilstva in spolnega nadlegovanja, sam pa je požel ogromno zanimanje, ko je odgovarjal na vprašanja bralca Guardiana. Takrat ni želel potrditi, da je njegov vir ameriški obveščevalni vojak Bradley Manning, zatrdil pa je, da zaradi objave ne čuti krivde. Spletna stran je imela sicer večkrat težave z dostopom, zato se je morala začasno preseliti na nov spletni naslov. Foto: Reuters
Drugi dogodki so bili razumljivo potisnjeni v ozadje. Razmere na Korejskem polotoku so se nekoliko ohladile, umirile pa še ne. Južna Koreja je tako po napadu 23. novembra okrepila obrambo na območju petih otokov, kjer je udaril Pjongjang, ki pa je spet razburjen, saj v teh dneh v njegovi bližini potekajo do zdaj največje vojaške vaje Japonske in ZDA. Severna Koreja je te vaje obsodila, saj so po ocenah državne severnokorejske tiskovne agencije KCNA sredstvo, da se izzove vojna. Foto: Reuters
Močno sneženje in nizke temperature so prizadele številne dele Evrope, predvsem na zahodu, ohromile promet in zahtevale več kot 45 življenj. Balkan pa se bori z najhujšimi poplavami v zadnjih letih, saj poplavljajo reke Drina, Lim in Neretva. Hudo je tudi v Albaniji, na območju Skadra, kjer so razglasili izredne razmere, več sto ljudi pa evakuirali. Foto: Reuters
Prvega decembra si tradicionalno pripnemo rdeče pentlje, simbol boja proti aidsu. Letošnja kampanja je potekala pod geslom Univerzalni dostop in človekove pravice. Število novih okužb z virusom HIV po svetu sicer pada, še vedno pa imajo v podsaharski Afriki 69 odstotkov vseh novih okužb. Prav v državah v razvoju številni okuženi niso deležni primernega zdravljenja. Foto: Reuters
Nasini znanstveniki so svet na trne spravili z napovedjo, da bodo predstavili 'revolucionarno odkritje', za katerega pa se je izkazalo, da nima povezav z odkritjem zunajzemeljskega življenja. V globinah jezera Mono v Kaliforniji so odkrili bakterijo, ki živi od arzena. Znanstveniki so namreč do zdaj verjeli, da so za življenje potrebni elementi ogljik, vodik, dušik, kisik, fosfor in žveplo. Bakterija, ki so jo odkrili, pa ne le, da uspeva tudi na arzenu, ki velja za običajnim celicam strupen element, ampak ga vključuje tudi v svoj DNK in membrane celic. Foto: Reuters
Izrael se spopada z najhujšim gozdnim požarom v zgodovini, ki je vzel 41 življenj, več kot 17.000 ljudi je moralo zapustiti domove. Ogenj je do zdaj opustošil površino več kot 40 kvadratnih kilometrov z več kot štirimi milijoni dreves. Pri gašenju sodeluje tudi okoli 30 letal iz tujine, izraelski reševalci pa velike upe polagajo predvsem v super letalo za gašenje iz ZDA, ki je ponoči priletelo v Izrael. Predelano letalo vrste boeing 747 lahko naenkrat odvrže 80.000 litrov vode, prav tako pa lahko deluje tudi ponoči. Foto: Reuters
V mehiškem letovišču Cancun se je začel podnebni vrh, za katerega so bila pričakovanja precej nizka. A zdaj kaže še slabše, saj spori glede usode Kjotskega protokola oziroma njegovega naslednika ogrožajo uspeh konference tudi tam, kjer so organizatorji upali na napredek. Skupina držav Latinske Amerike je sporočila, da je zanje zavrnitev podaljšanja zavezujočih ciljev iz Kjotskega protokola oziroma določitev novih ciljev, nesprejemljiva. Nerazvite države sicer želijo, da se Kjoto podaljša, ker menijo, da mora večje breme nositi razviti svet, ki je najbolj kriv za podnebne spremembe. Države Evropske unije same ne želijo pretiravati z ukrepi, ZDA kljub spremembi administracije ne morejo nič, ker kongres ciljev ne sprejema in za zdaj kaže, da so se vsi odločeni obnašati neodgovorno ter valiti krivdo drug na drugega. Foto: Reuters
Veliko zmago, pa ne le športno, je v tem tednu dobil mali Katar, ki mu je svetovna nogometna zveza zaupala organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022. Štiri leta prej bo najboljše nogometne reprezentance sveta gostila velika Rusija. Katar, ki je po površini skoraj pol manjši od Slovenije, je verjetno prepričal s svojo finančno močjo. Država ne pozna recesije - letos naj bi imela okrog 15-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto celo 21-odstotno. Uvodna in finalna tekma bosta na stadionu Lusail, ki ga morajo še zgraditi, na njem pa bo prostora za 86 tisoč gledalcev. Težave utegne povzročati le vročina, saj poleti temperatura lahko doseže celo 50 stopinj Celzija. Foto: Reuters
December je čas okraševanja, jelk, lučk, daril in dobrih želja. Božično drevo so v petek postavili tudi na znamenitem Trgu sv. Petra v Vatikanu. Vsako leto trg krasi jelka z drugega konca Evrope, tokrat 30 metrov visoko drevo prihaja iz Južne Tirolske v Italiji. Foto: Reuters
Vzhodno od kazahstanske prestolnice Astana vsako leto priredijo tekmovanje v lovu z zlatimi orli. Foto: Reuters
Plaže po Evropi, kot je tudi ta v Nici v Franciji, bodo še nekaj mesecev samevale. Za toplejše vreme se bo treba odpraviti kam daleč na drug konec sveta. Foto: Reuters