Okoli tri milijone Libijcev je volilo 200 članov splošnega narodnega kongresa, ki bo imenoval novo začasno vlado in oblikoval delovno skupino za pripravo osnutka nove ustave.

Za 200 sedežev v ustavodajni skupščini se je prijavilo več kot 4.000 kandidatov, po izločitvi ostankov nekdanjega režima pa je volilna komisija potrdila 2.500 neodvisnih in 1.200 strankarskih kandidatov.

Po ustavi nove volitve
Za pripravo osnutka ustave bo imela delovna skupina 120 dni časa. Ustavo bo skupščina potrjevala z dvetretjinsko večino, nato pa bodo o njej odločali še volivci na referendumu.

Med ključnimi točkami nove ustave bodo oblika vladanja, vloga islama v državi in družbi, vloga žensk in pravice manjšin. Po potrditvi ustave bo imela skupščina 30 dni časa za objavo volilnega zakona, nato pa morajo v 180 dneh izvesti nove volitve.

Volitve potekajo v nemirnih in nestabilnih razmerah, ki so sledile padcu Gadafijevega režima in je v državi nastal politični vakuum, kar so izkoristile različne regionalne skupine in milice, ki so začele med seboj obračunavati za oblast.

Volišča so varovali policisti in vojaki, ki ob vstopu pregledujejo tako volivce kot člane volilnih komisij.

Po napovedih naj bi tako kot v Egiptu in Tuniziji tudi na volitvah v Libiji zmagali islamisti iz različnih političnih skupin.

Protesti na vzhodu
Volitve v Libiji so poleg navdušenja zaznamovali tudi protesti, predvsem na vzhodu države, kjer zaradi incidentov tam niso odprli okoli sto volišč. Kljub temu volilna komisija udeležbo po državi označuje za odlično.

Okoli 200 protestnikov se je zbralo na osrednjem trgu v Bengaziju na vzhodu države, zibelki upora proti Gadafiju. Protestniki so sežigali volilne lističe v znak protesta zaradi odločitve nacionalnega prehodnega sveta, da pri razdelitvi sedežev v ustavodajni skupščini upošteva regionalna in demografska merila.

Tako bo sto sedežev v 200-članski ustavodajni skupščini pripadlo zahodnemu delu države, 60 vzhodnemu in 40 južnemu.

Protestnike je obkrožila množica podpornikov volitev in pozneje vsaj ducat vojaških vozil. Vojaki so v opozorilo streljali v zrak. Ko so se varnostne sile umaknile, so se sicer neredi razširili; protestniki so začeli napadati avtomobile in jih več tudi poškodovali.

Nezadovoljstvo zaradi odločitve, ki po mnenju nekaterih Libijcev pomeni favoriziranje ene regije pri ustvarjanju temeljev demokratične Libije, so z incidenti izrazili tudi v nekaterih drugih krajih, večinoma na vzhodu države.

Po navedbah predsednika osrednje volilne komisije Nurija Al Abarja niso odprli 101 volišča. Poudaril pa je, da je odprtih 94 odstotkov volišč. Volitve so namreč potekale na 1.453 od skupno 1.554 volišč.

Sicer je bila po navedbah Al Abarja kljub visokim temperaturam volilna udeležba "odlična", "gladko" pa teče tudi proces glasovanja Libijcev v tujini. Večina volišč, na katerih ni bilo mogoče glasovati, se je sicer v težavah znašla zaradi pomanjkanja volilnega materiala.