Kraljica Elizabeta II. je s predsednico Mary McAleese položila venec v spominskem vrtu, kar je znak sprave med Irsko in Veliko Britanijo. Foto: EPA
Kraljica Elizabeta II. je s predsednico Mary McAleese položila venec v spominskem vrtu, kar je znak sprave med Irsko in Veliko Britanijo. Foto: EPA
Kraljica Elizabeta II.
Obisk kraljice Elizabete na Irskem je zgodovinski, saj je prva britanska monarhinja, ki je obiskala Irsko v zadnjih 100 letih. Foto: Reuters

Po razglasitvi samostojnosti Irske je pod britansko vladavino ostal severni del otoka, Severna Irska, kjer so sledila desetletja nasilja med protestanti, ki so se zavzemali za ohranitev Severne Irske znotraj Združenega kraljestva, in katoličani, ki so se želeli pridružiti Irski. Šele leta 1998 sta strani dosegli velikonočni mirovni sporazum, ki je večinoma končal nasilje in odprl pot tudi izboljšanju odnosov med Veliko Britanijo in Irsko.

Kraljica Elizabeta II. na Irskem

Kraljica, ki se je za obisk oblekla v smaragdno zeleno, kar je tradicionalna irska barva, je v spremstvu moža, princa Filipa, prispela na letališče Casemen jugozahodno od Dublina, kjer se je po rdeči preprogi sprehodila mimo častne straže. Po zaprtih ulicah Dublina se je kraljica v proti bombam in strelom zaščitenem vozilu odpeljala proti rezidenci predsednice Mary McAleese Aras an Uachtarain, kjer je sledil slavnostni sprejem.

Po kosilu je kraljica posadila drevo v spomin na svoj obisk, nato pa sta se s predsednico, ki si je dolga leta prizadevala za kraljičin obisk, pogovorili na štiri oči. Pridružil se jima je tudi irski premier Enda Kerry.

Po pogovorih sta se kraljica, ki se je medtem preoblekla v belo barvo, in predsednica odpravili na eno izmed najbolj občutljivih točk potovanja, v spominski vrt v Dublinu, posvečen padlim v boju za irsko neodvisnost. Predsednica McAleesejeva in kraljica sta tam položili venca, žrtvam sta se poklonili z minuto molka, zaigrali pa so tudi himni obeh držav. Kraljica je popoldne obiskala še univerzo Trinity College.

Kraljica prva za Jurijem V.
Zadnji britanski monarh, ki je obiskal Irsko, je bil kralj Jurij V. leta 1911, a Irska je bila tedaj še del Združenega kraljestva, od katerega se je odcepila leta 1922. Kraljica je pred štiridnevnim potovanjem poudarila, da morata državi pokopati zgodovino, polno krvavih spopadov, med katere sodi velikonočna vstaja leta 1916, ki so jo britanske sile surovo zatrle in usmrtile več njenih voditeljev.

Nekaj ur pred obiskom kraljice je irska vojska v nadzirani eksploziji razstrelila doma narejeno bombo, ki so jo našli med pritljago nekega avtobusa v Maynoothu blizu Dublina.
Sumljiva naprava, ki so jo našli v irski prestolnici, se je izkazala za neslano šalo.

V sredo bo Elizabeta II. obiskala stadion Croke Park, kjer so leta 1920 britanske sile v povračilnem napadu ubile 14 ljudi, obisk, med katerim bo kraljica poleg Dublina obiskala še Kildare, Tipperary in Cork, pa bo vključeval tudi nekaj bolj sproščenih priložnosti; Elizabeta II. si bo v spremstvu moža, princa Filipa, ogledala slovito pivovarno Guinness, državno kobilarno in tradicionalno tržnico.

Strah pred napadi Ire
Čeprav večina Ircev pozdravlja kraljičin prihod - nedavna javnomnenjska raziskava je pokazala, da jih obisk podpira kar 81 odstotkov -, obisk, ki ga obdaja simbolika sprave, vseeno spremlja največja varnostna operacija v zgodovini države. Ker obstaja strah pred morebitnimi napadi odpadnikov Irske republikanske armade (Ira), ki še naprej nasprotujejo mirovnemu procesu na Severnem Irskem, za varnost skrbi približno 8.000 policistov in 2.000 vojakov, številne ulice v Dublinu so zaprte, irske oblasti pa so britanski policiji dovolile, da v Dublin pošlje oborožene policiste, ki bodo pomagali skrbeti za varnost.

Premier Enda Kerry je obisk označil za "simbol konca let delitev in začetek povsem novega odnosa", irska predsednica pa meni, da gre za zgodovinski dogodek. Nekdanji britanski premier John Major, ki je sodeloval pri mirovnem procesu v začetku 90. let prejšnjega stoletja, meni, da bo obisk dal pečat odnosom med Združenim kraljestvom in Irsko. V severnoirski stranki Sinn Fein, političnem krilu Ire, pa obisku niso tako naklonjeni. Njen predsednik Gerry Adams ga je označil za "prezgodnjega in neobčutljivega".

Kraljica kriva "vojnih zločinov"
Odpadniška skupina Ire, imenovana Prava Ira, ki v Veliki Britaniji velja za teroristično organizacijo in je tudi na Irskem prepovedana, je sporočila, da je kraljica kriva "vojnih zločinov" in "ni zaželena na irski zemlji". Strahove pred obiskom so še okrepili aprilski bombni napad na Severnem Irskem, v katerem je bil ubit mlad katoliški policist, ter grožnje s podtaknjeno bombo v nedeljo v Londonu, prvo zunaj Severne Irske v zadnjem desetletju.

Kljub poostrenim varnostnim ukrepom se je v središču Dublina, nedaleč od spominskega vrta, zbrala skupina protestnikov, ki so se spopadli s policisti. Med polaganjem vencev je bilo mogoče slišati žvižge protestnikov, ki so v zrak spustili črne balone.

Po razglasitvi samostojnosti Irske je pod britansko vladavino ostal severni del otoka, Severna Irska, kjer so sledila desetletja nasilja med protestanti, ki so se zavzemali za ohranitev Severne Irske znotraj Združenega kraljestva, in katoličani, ki so se želeli pridružiti Irski. Šele leta 1998 sta strani dosegli velikonočni mirovni sporazum, ki je večinoma končal nasilje in odprl pot tudi izboljšanju odnosov med Veliko Britanijo in Irsko.

Kraljica Elizabeta II. na Irskem