Poplave so uničile okoli sto hektarjev pridelka, večinoma koruze. Brez strehe nad glavo je ostalo okoli 3.000 ljudi. Foto: EPA
Poplave so uničile okoli sto hektarjev pridelka, večinoma koruze. Brez strehe nad glavo je ostalo okoli 3.000 ljudi. Foto: EPA

"MZZ prek svojega častnega konzula v Peruju in s sodelovanjem s predstavništvi drugih držav EU-ja v Peruju vzpostavlja stik in zbira ustrezne informacije," so sporočili z MZZ-ja.

Zaradi močnega deževja in zemeljskih plazov je na območju ruševin inkovskega mesta ostalo ujetih okoli 2.000 turistov. Ko so perujske oblasti razglasile izredno stanje, so turiste začeli reševati s helikopterji. Med njimi naj bi bilo 400 Američanov, 300 Čilencev, 170 Avstralcev in Slovenec.

Turisti niso v smrtni nevarnosti
Oblasti še posebej skrbijo turisti, ki so ostali ujeti na znameniti Inkovski poti. Ta je zaradi zemeljskih plazov na več krajih neprehodna. Do zdaj so rešili približno 600 turistov, okoli 1.500 pa jih je še vedno v "inkovskem zgubljenem mestu". Perujski zunanji minister Jose Antonio Garcia Belaunde je za medije zatrdil, da ni nihče v smrtni nevarnosti, čeprav so plazovi že zahtevali dve življenji. V Machu Picchu vozi le železnica, ki pa je zdaj zaprta.

Reševalci naj bi zapostavljali čilske turiste
Čilski turisti, ki so ujeti na Aguas Calientesu, so perujske oblasti obtožili zapostavljanja. S helikopterjem naj bi najprej reševali Evropejce in Američane, šele nato preostale turiste. Za rešitev naj bi ti turisti plačali 500 dolarjev ali pa pokazali lažna zdravniška potrdila. Perujski premier je obtožbe zanikal in zatrdil, da so pri reševanju imeli prednost ženske, bolni in otroci ter starejši od 60 let. Napovedal je tudi pomoč v obliki hrane za 8.000 prebivalcev mesta, ki je odrezano od sveta.