Na stotine beguncev se je zbralo tudi v južnem izraelskem mestu Eilat, morskem letovišču, kjer številni prosilci za azil ali migrantski delavci delajo v turizmu.

"Želimo, da vlada posluša ljudi," je dejal sudanski državljan Konda, eden izmed vodij protesta, ki pa ni želel biti imenovan s polnim imenom. "Vsa vrata so zaprta. Ljudje ne morejo nikamor, nimajo česa početi. Policija stalno deluje, lovi ljudi. Greš na ministrstvo za notranje zadeve, da bi dobil vizum, tam so dolge vrste, na koncu ne dobiš vizuma. Tako si na ulici in če te dobijo brez vizuma, greš v zapor. Velik del ljudi je zdaj v zaporu. Želimo sporočiti, da si zaslužimo živeti, zaslužimo si človekove pravice," je dejal.

Kot poroča izraelski dnevnik Haaretz, je v Izraelu okoli 50.000 beguncev iz Eritreje ali Sudana, v zadnjih dveh tednih pa je bilo več sto izmed njih zaprtih ali jim je bilo ukazano, naj se zglasijo v centru za pridržanje Holot v puščavi Negev. Kot poroča Al Džazira, je Izrael od svoje ustanovitve leta 1948 status begunca priznal manj kot 200 ljudem.

S stavko do pravic
Organizatorji protestov so eritrejske in sudanske delavce pozvali, naj prekinejo delo do torka. Neuradna stavka bo tako prizadela veliko restavracij, kavarn, hotelov in podjetij za čiščenje, ki zaposlujejo afriške migrante.

"Naša stavka ni uperjena proti delodajalcem, ampak je oblika protesta," so zapisali v izjavi aktivisti za človekove pravice, ki so vpleteni v proteste. "S tem želimo izraelski družbi pojasniti, da smo sem prišli zaradi nevarnosti za svoja življenja v naši domovini. Iščemo politični azil. Kot vsak človek želimo tudi zaslužiti, da lahko živimo dostojanstveno, a delo ni razlog, zaradi katerega smo prišli v Izrael."

"Naj prenehajo loviti ljudi"
Zakonodaja, sprejeta decembra, izraelskim oblastem omogoča, da begunce, ki so v državo vstopili nezakonito, zaprejo do enega leta brez sojenja.

Organizatorji protesta pozivajo k zavrnitvi zakona glede odprtja centra Holot, oblasti pa pozivajo, naj prenehajo loviti begunce in izpustijo tiste, ki so že zaprti po novem zakonu. Izrael pozivajo tudi, naj spoštuje Konvencijo Združenih narodov o beguncih in naj, kolikor lahko, upošteva prošnje za azil.

Razmišljajo, da bi stopili v stik s predstavnikom ZN-a za begunce in tujimi veleposlaništvi v Izraelu ter ZN prosili za pritisk na Izrael, "naj sprejme svoj del odgovornosti za prosilce za azil".

Za pohod po Tel Avivu so sicer prosili dovoljenje, a jim ga mesto ni dalo. Podoben, a manjši shod eritrejskih in sudanskih beguncev z izraelskimi aktivisti po ulicah Tel Aviva se je zgodil že prejšnji mesec.

"Odprt" center za pridržanje
Nedavno odprti center za pridržanje Holot je sicer načelno odprti center, saj lahko zaprti center čez dan zapustijo, a se morajo tam vseeno zglasiti trikrat na dan. Tako se jim prepreči, da poiščejo delo. Da gre v bistvu za zapor, opozarjajo aktivisti za človekove pravice.

"Naš edini greh je, da smo pobegnili pred političnim pregonom, prisilnim služenjem vojaškega roka, diktatorstvom, državljansko vojno in genocidom," piše na enem izmed letakov protestnikov.

Afriški begunci so v Izraelu v nemogočem položaju, saj jim Izrael ne dodeli azila in niti dovoljenja za delo, čeprav se ni odločil za množičen izgon. Prav tako so žrtve široko prisotnega rasizma. Novembra lani so bili protesti proti priseljencem v Tel Avivu še posebej nasilni in nazadnje se je vse skupaj končalo z metanjem molotovk v stanovanja Afričanov in vandalizmom nad trgovinami, v katerih kupujejo. Protestov so se udeležili tudi trije poslanci, ki so občinstvo nagovorili z ognjevitimi protipriseljenskimi govori. Nekateri visoki izraelski politiki javno begunce označujejo tudi za "vsiljivce" izraelske družbe.

Kratek dokumentarni film o ekstremizmu in rasizmu v Izraelu avtorjev Davida Sheena in Maxa Blumenthala.