Ramadi je glavno mesto večinoma sunitske pokrajine Anbar in leži samo dve uri vožnje od iraške prestolnice Bagdad. Mesto je v roke islamskih skrajnežev padlo maja, kar je bil za Islamsko državoa tudi največja letošnja zmaga na bojišču. Manj številni skrajneži so takrat znova osramotili iraško vojsko, ki se je že ob ofenzivi skrajnežev poleti leta 2014 ponižano umaknila z večine severnega dela države, med drugim tudi iz Mosula, ki je še zdaj trdno v rokah skrajne sunitske skupine.

Iraški vojaki so napad na Ramadi začeli v torek in se do petka že prebili v središče mesta, ki skupaj s Tikritom in Faludžo tvori del nemirnega sunitskega trikotnika, kjer je bil upor proti ameriškim silam po okupaciji najbolj srdit, tamkajšnji suniti pa so se po prihodu šiitov na oblast počutili povsem odrinjeno na rob političnega dogajanja v Iraku, kar je tudi eden od razlogov za naklonjenost prebivalstva sunitskim skrajnežem.

Med prebijanjem proti središču Ramadija so morali iraški vojaki očistiti ulice in domove improviziranih eksplozivnih sredstev. V mestu naj bi bilo še vedno okoli 300 skrajnežev, ki se silovito upirajo napredovanju iraških sil in med drugim uporabljajo mreže podzemnih predorov, ki jih ne samo ščiti pred letalskimi napadi, ampak jim omogoča večjo mobilnost.

Če je pred prihodom Islamske države v Ramadiju živelo okoli 450.000 ljudi, pa naj bi jih bilo danes le še okoli 5.000, ki pa jih po trditvah Bagdada skrajneži uporabljajo za živi zid, zaradi česar naj bi boji za mesto trajali še več dni, da bi se izognili žrtvam med civilisti.

Oblasti nočejo odtujiti sunitov
Iraški vojski pri napadu na Ramadi z bombardiranjem pomagajo vojaška letala mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA, medtem ko tokrat v nasprotju s prejšnjimi vladnimi ofenzivami nobene vloge nimajo šiitske milice, ki jih podpira Iran, s čimer si oblasti v Bagdadu skušajo na svojo stran pridobiti nezaupljivo sunitsko prebivalstvo.

Iraške oblasti so že večkrat oznanile, da je zavzetje Ramadija ključno za ofenzivo na Mosul, kjer je pred vojno živelo dva milijona ljudi, Islamska država pa ga je v bliskoviti akciji zavzela junija lani, ko je v njene roke padla večina severnega dela Iraka, ki so ga skupaj z zavzetim ozemljem v sosednji Siriji skrajneži razglasili za kalifat.

"Osvoboditev dragega Mosula bomo dosegli s sodelovanjem in enotnostjo vseh Iračanov po zmagi v Ramadiju," je v petek slovesno sporočil iraški premier Hajder Al Abadi.

Da bi moral biti boj proti Islamski državi prednostna naloga vlade, meni tudi najvplivnejši iraški šiitski verski voditelj, veliki ajatola Ali Al Sistani, ki se je oglasil med petkovimi molitvami in ob tem še pozval k obnovi stanovanjskih predelov ter vrnitvi razseljenih ljudi, ki so morali pred skrajneži zapustiti svoje domove.

Po ocenah iraškega obrambnega ministra Kaleda Al Obejdija pripadniki Islamske države nadzorujejo le še 17 odstotkov iraškega ozemlja, potem ko so ga še lani kar 40 odstotkov.

Iraški vojaški načrtovalci računajo, da se bo boju proti skrajnežem pridružilo tudi okoli 6.000 borcev različnih sunitskih klanov, ki se niso pridružili Islamski državi. Podobno so leta 2006 ameriške sile na svojo stran pridobile sunitske borce v Anbarju, kar je bilo ključno za prevlado proti skrajnim skupinam, kot so Al Kaida in druge.