Iraške oblasti so sporočile, da so osvojile jugozahodni del mesta Tamim. Iraški vojaki in pripadniki različnih milic se že mesece pripravljajo na končni napad na Ramadi, pred kratkim pa so prebivalce opozorili, naj zapustijo središče mesta. Ramadi je pod nadzorom džihadistov od maja, ko so vladnim silam zadali sramoten poraz, poroča BBC. Prejšnji mesec pa so iraške sile končno obkrožile mesto, ko so spet zavzele most Palestina, ki prečka reko Evfrat na severozahodu.

S to potezo so borce IS-ja zaprli znotraj mesta, ki leži okoli 90 kilometrov zahodno od Bagdada, in jih odrezali od njihovega zaledja v iraški provinci Anbar in Siriji.

Predstavnik iraškega protiterorističnega oddelka Sabah Al Numani je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da "ko so njihove sile začele napad na predel Tamim, džihadisti niso imeli druge izbire, kot da se predajo ali borijo, in bili so popolnoma uničeni". Da je Tamim spet v rokah vladnih sil, je potrdil tudi načelnik policije v Anbarju.

Vir v iraški vojski je za BBC povedal, da bo nadzor nad središčem mesta v njihovih rokah v roku nekaj dni. Glavno težavo bo predstavljal pristop do središča, saj so ceste in stavbe najverjetneje minirane. Vladne sile si pri dostopanju do središča pomagajo z mobilnimi mostovi, saj so bili glavni mostovi v spopadih z džihadisti uničeni, so sporočili iz vojske.

Ameriška vojska je prejšnji mesec ocenila, da je v Ramadiju od 600 do 1.000 borcev IS-ja. V ponedeljek je koalicija proti IS-ju pod vodstvom ZDA sporočila, da so njena letala izvedla šest napadov na položaje IS-ja na območju Ramadija.

IS se je oborožil z orožjem svojih nasprotnikov
Kot ugotavlja nevladna mednarodna organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International (AI), IS na območju Iraka in Sirije neposredno uporablja orožje istih držav, ki se borijo proti njemu. Do velikih količin orožja pa se je dokopal po invaziji ZDA na Irak.

Takšne so ugotovitve AI-ja v poročilu Taking Stock: The arming of Islamic State, v katerem so med drugim zapisali, da so borci skrajne in samooklicane Islamske države (IS) največ orožja ukradli iraški vojski.

IS poleg ruskega orožja, kot je kalašnikovka, uporablja orožje in strelivo iz najmanj 25 držav, tudi iz več držav EU-ja; med drugim v Iraku izdelane puške tabuk, ameriške puške bushmaster E2S, kitajske puške CQ, nemške G36 in belgijske puške FAL. Iraške zaloge orožja so se bistveno okrepile med letoma 1980 in 1988, v času iraško-iranske vojne, kar je bil po navedbah AI-ja "ključni trenutek v razvoju sodobnega, svetovnega orožarskega trga".

Irak je bil prav tako preplavljen z orožjem po mednarodni invaziji pod vodstvom ZDA leta 2003 in ob ameriškem umiku leta 2011. Ob tem AI opozarja, da so se vse države izvoznice, med katerimi je vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov, zavedale tveganj ob izvozu orožja v Irak, kjer je globoko zakoreninjena korupcija, mehanizmi nadzora pa zelo šibki.

Pomanjkanje regulacije
"Desetletja trajajoče velikodušne in neodgovorne dobave orožja Iraku ter pomanjkljiv nadzor na kraju samem so skrajni skupini Islamska država omogočili, da se je dokopala do obsežnega arzenala in s tem tudi izvedla množična grozodejstva," razkriva omenjena organizacije za človekove pravice.

Strokovnjak AI-ja za orožje Patrick Wilcken je ob tem opozoril na "nauk, kako lahko neodgovorno ravnanje v trgovini z orožjem spodbudi grozodejstva v velikem slogu". Pomanjkljiva regulacija in nadzor nad orožjem v Iraku sta IS-ju omogočila "dostop do orožja brez primere", je še dejal.

IS je večje količine iraškega orožja pridobil, ko je junija 2014 zasedel Mosul, drugo največje mesto v Iraku. Poleg Mosula je IS večje količine orožja pridobil tudi, ko je v svoje roke dobil vojaške in policijske postaje v Faludži, Tikritu, Saklaviji, Ramadi. Na podoben način naj bi se IS do orožja dokopal tudi v Siriji.

Ankara ustavila napotitev novih sil
Turčija je z napotitvijo dodatnih sil blizu drugega največjega iraškega mesta Mosul, kjer urijo iraške pešmerge, sile iraškega Kurdistana, za boj proti IS-ju, povzročila jezen odziv oblasti v Bagdadu. Iraška vlada namreč opozarja, da Turčiji ni odobrila takšne napotitve, od Ankare pa je zahtevala, naj svoje sile umakne v Turčijo.

Turčija je dva dni po pritožbi zaustavila pošiljanje novih enot v severno iraško pokrajino Bašika. Ankara ne bo storila ničesar, kar bi ogrozilo suverenost Iraka, sporoča turško zunanje ministrstvo. Se pa Ankara ni odločila umakniti že obstoječih sil, ki jih ima razporejene na severu Iraka.

Iraški premier Haider Al Abadi je zato zvezo Nato pozval, naj "uporabi svojo avtoriteto" in pozove svojo članico Turčijo k umiku njenih sil. Bagdad je Ankari namreč postavil dvodnevni rok za umik sil, ki pa je že potekel.