Vadi al Salam, kot je arabsko ime za Dolino miru, ima prav posebno mesto v srcih šiitskih muslimanov, saj obdaja mavzolej njihovega prvega imama, Alija bin Abija Taliba, bratranca in zeta preroka Mohameda.

Na milijone grobov najrazličnejših oblik in velikosti leži na približno 10 kvadratnih kilometrih pokopališča, na katerem pokopavajo šiite z vsega sveta. Največ je, seveda, Iračanov, sledijo pa umrli iz sosednjega Irana.

Grobovi so pogosto zgrajeni iz opek in mavca ter okrašeni s koransko kaligrafijo. Nekateri grobovi so tudi nadzemne grobnice in s tem kažejo na dobro finančno situiranost pokojnikov.

Vsaka od več tisoč kript, ki so posejane po pokopališču, naj bi imela kapaciteto za 50 trupel.

Želja vojakov? Biti pokopan v Dolini miru
Kot je povedal Jihad Abu Sajbi, pokopališki zgodovinar, se je tempo pogrebov na dan povzpel na 150-200, potem ko je Islamska država leta 2014 opustošila tretjino države. Pred tem so dnevno našteli v povprečju med 80 in 120 pogrebov. Nazadnje, ko je bilo na pokopališču toliko prometa, je bilo med iraško vojno, ko so pokopali do 250 trupel dnevno.

Šiitska paravojska se pred odhodom v boj proti Islamski državi pogosto pokloni v Alijevem zlatem mavzoleju, njihova želja pa je, da jih v primeru smrti pokopljejo v Dolini miru, kot nagrado za njihovo žrtvovanje.

Z naraščanjem števila pogrebov je počasi začelo zmanjkovati tudi zemlje za pokop, zato je cena standardne 25-kvadratne družinske parcele narasla na približno 5 milijonov iraških dinarjev (3.660 evrov), kar je skoraj dvakrat toliko, kot so za parcele plačevali pred stopnjevanjem nasilja zaradi IS-ovega zasedanja večjih delov ozemlja na severu in zahodu Iraka pred dvema letoma.

Pokopališče, ki velja za šiitski romarski kraj, vsako leto obišče na milijone vernikov.