Vladajoči vojaški svet je nekdanjega premierja prosil, naj oblikuje novo vlado, potem ko je prejšnja pod vodstvom Esama Šafara odstopila zaradi množičnih protestov. Vojska upa, da se bo nova vlada oblikovala še pred začetkom parlamentarnih volitev v ponedeljek, ki naj bi se končale sredi januarja 2012. Ganzuri je potrdil, da je načeloma privolil v vodenje nacionalne vlade, potem ko se je sešel s predstavniki vojaškega sveta.

Danes 78-letni Ganzuri je med letoma 1996 in 1999 vodil vladni kabinet, ki je uvedel nekatere gospodarske liberalistične ukrepe. Med Egipčani ima sloves uradnika, ki ni podlegel korupciji, a ker je bil premier v času vladavine nekdanjega dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka, bi utegnila opozicija nasprotovati njegovemu imenovanju, saj med drugim zahteva popolno prekinitev z ljudmi iz nekdanjega režima.

Nemir in protesti na ulicah Kaira se nadaljujejo že šesti dan
Medtem ko protestniki vztrajajo na ulicah v Kairu in drugih mestih v Egiptu, se je vrhovni vojaški svet opravičil za neprimerno ravnanje policije in smrt 38 protestnikov. "Vrhovni vojaški svet obžaluje in se globoko opravičuje za smrt mučencev iz vrst zvestih sinov Egipta med nedavnimi dogodki na trgu Tahrir," je v svoji izjavi za javnost zapisal svet in izrazil sožalje svojcem ubitih po vsej državi. Ob tem je napovedal preiskavo nasilja in kazenski pregon odgovornih ter obljubil pomoč družinam ubitih in ranjenih, tudi s postavitvijo bolnišnic na Tahrirju.

Opravičilo sledi ponudbi vojaškega sveta, ki so jo protestniki že zavrnili. Vojaški svet je namreč obljubil, da bodo predsedniške volitve v državi izvedli do julija prihodnje leto, parlamentarne volitve pa naj bi potekale po načrtih, kar pomeni, da naj bi se začele v ponedeljek. Vojaško vodstvo naj bi razmišljalo tudi o možnostih za izvedbo referenduma, kjer bi ljudstvo odločalo o takojšnjem sestopu vojaškega sveta z oblasti, toda protestniki s ponujenim niso zadovoljni, saj zahtevajo takojšen odhod predsednika vojaškega sveta Huseina Tantavija z oblasti.

Spopadi najhujši pred notranjim ministrstvom
Spopadom med policijo in protestniki je po posredovanju vojske sledilo premirje, ki naj bi še vedno veljalo, čeprav protestniki še vedno vztrajajo na trgu Tahrir in zahtevajo, da mora vojaški svet vodenje države nemudoma izročiti civilnim oblastem.

Kot poročajo tuji mediji, so bili spopadi med protestniki in policijo najsrditejši v okolici ministrstva za notranje zadeve, le ulico stran od osrednjega trga Tahrir, kjer protesti potekajo že od sobote in kjer so protestniki vztrajali tudi to noč. Ljudje so policiste obmetavali s kamenjem, ponoči je bilo mogoče slišati tudi strele, a ministrstvo zagotavlja, da so varnostne sile uporabljale le solzivec in gumijaste naboje za razganjanje množic.

V sredo je na trg Tahrir vdrla vojaška policija, ki je skušala ustaviti spopade med protestniki in policijo ter protestnike razgnati, a jim to ni uspelo, saj še vedno vztrajajo na trgu in pri svojih zahtevah. Egiptovski mufti je policijo ob tem pozval, naj se odpove uporabi sile in naj ne strelja na egiptovsko ljudstvo, protestnike pa je pozval k miroljubnim protestom.

Protesti, ki trajajo že šesti dan, so največji izbruh nasilja v Egiptu po februarju letos, ko so množične demonstracije odnesle dolgoletnega predsednika Mubaraka. Umrlo je že najmanj 35 ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih. Poleg Kaira protesti še vedno potekajo tudi v Aleksandriji, Suezu, Ismjliji in Asuanu.

Zaskrbljenost zaradi nasilja v Egiptu so že izrazile številne zahodne države, Združeni narodi pa so pozvali k neodvisni preiskavi prevelike sile, ki naj bi jo proti protestnikom uporabili policisti.

Bodo volitve izpeljali ali ne?
BBC je poročal, da bi lahko protesti povsem zasenčili parlamentarne volitve, ki so napovedane za ponedeljek. Zapisali so tudi, da je javno mnenje v Egiptu glede protestov različno. Približno polovica prebivalcev podpira protestnike in zahteva, naj vojaški svet odstopi pred volitvami, druga polovica pa si želi, da bi najprej izpeljali parlamentarne volitve.

Parlamentarne volitve naj bi se začele 28. novembra, ves volilni proces pa naj bi trajal tri mesece. Parlament naj bi, ko bi se dokončno oblikoval, izbral stočlansko ustavodajno skupščino, ki bi v šestih mesecih sestavila novo demokratično ustavo. Po tem načrtu naj bi vojska oblast v državi dokončno prepustila po predsedniških volitvah, ki naj jih ne bi izpeljali pred koncem prihodnjega ali začetkom leta 2013, s čimer pa se protestniki niso strinjali.

Najbolje kaže Muslimanski bratovščini
Zmago si lahko obeta Muslimanska bratovščina oziroma njena stranka Svoboda in pravičnost, ki nasprotuje smernicam, ki jih prehodna egiptovska vlada predlaga za oblikovanje nove ustave. Muslimanska bratovščina ne podpira in se ne udeležuje protestov ter se zavzema za normalno izvedbo volitev.