"To je krasen dan, dan narodne enotnosti in dan za Panamo," je ob odprtju prekopa dejal panamski predsednik Juan Carlos Varela in dodal, da je prekop pot, "ki združuje svet".

Panamski prekop je država prenovila predvsem zaradi konkurenčnosti. V sklopu prenove so na obeh straneh prekopa skopali nova dostopa in povečali zapornice, prav tako so poglobili ladijski kanal, da bodo po njem lahko plule tudi ladje t. i. razreda neopanamax, ki lahko tovorijo kar trikrat več tovora kot ladje razreda panamax, torej največje, ki so še lahko plule skozi stari panamski kanal.

Za devet let trajajoča obnovitvena dela prekopa, vredna 5,25 milijarde evrov, so porabili 12 milijonov ton cementa in 192.000 ton železa, pri projektu je sodelovalo kar 40.000 delavcev.

Manjše ladje bodo še vedno plule po stari poti, večje pa bodo vstopale skozi nove zapornice. Skozi kanal sicer vsak dan zapluje med 35 in 40 ladij, s prenovo pa ne pričakujejo večjega števila prehodov, temveč bo več le tovora, ki ga bodo lahko naložile večje ladje.

Znameniti prekop so odprli 15. avgusta 1914 in z njim povezali Atlantik ter Tihi ocean. Leta 1880 so ga začeli graditi Francozi, vendar so po nekaj letih ukvarjanja s tropskimi boleznimi in visokimi stroški odnehali. Leta 1904 so dela prevzele ZDA in projekt je bil dokončan v desetih letih.

V svoji 102-letni zgodovini je bil prekop zaprt le trikrat, o njegovi širitvi pa so leta oktobra 2006 odločali prebivalci Paname in prenovo podprli s skoraj 80 odstotki.