Na letališču v Amanu so papeža pričakali jordanski kralj Abdulah, kraljica Rania ter muslimanski in krščanski voditelji. Preden sta papež in kralj Abdulah pregledala častno stražo, sta se na letališču odvrteli himni Jordanije in Vatikana. Kralj Abdulah je papežu izrekel dobrodošlico v Jordaniji, središču vere za muslimane in kristjane, papež pa je poudaril svojo globoko spoštovanje do islama.

Papež Benedikt XVI. je pred začetkom obiska dejal, da se na Bližnji vzhod podaja kot "romar miru". Vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve svoj obisk začenja v Jordaniji, kjer se bo poleg s kraljem Abdulahom srečal še z muslimanskimi verskimi voditelji, obiskal bo palestinska ozemlja, potem pa bo pot nadaljeval v Izraelu, kjer se bo prav tako srečal s političnim vrhom in obiskal številne verske kraje, maševal pa bo v Jeruzalemu, Betlehemu in Nazaretu.

Varnostno zelo zahteven obisk
Samo v Izraelu bo za njegovo varnost skrbelo 60.000 policistov in 20.000 tajnih agentov, operacijo pa so poimenovali operacija Beli plašč. Kot pravijo v izraelski policiji, je papežev obisk "zgodovinski dogodek, ki je z varnostnega vidika zelo zapleten".

Po besedah komisarja Dudija Cohna o neposrednih grožnjah ni podatkov, a hkrati dodaja: "Terorizem je realnost, s katero se Izrael spopada vsak dan." Poseben pomislek, kar zadeva varnost, predstavlja dejstvo, da je zadnji dan papeževega obiska, 15. maj, dan nakbe oz. dan katastrofe, kakor Palestinci označujejo dan nastanka izraelske države.

Velika pričakovanja ob obisku
Mnogi od papeževega obiska pričakujejo veliko, predvsem naj bi papež pomiril muslimanske in judovske voditelje, ki jih je vznemiril z nekaterimi svojimi izjavami. Judovski voditelji so bili užaljeni, ko je pomilostil izobčenega britanskega škofa, ki je zanikal holokavst, in podprl predlog o beatifikaciji Pija XII., papeža med vojno, ki mu mnogi očitajo, da se ni postavil po robu moriji nad Judi. Vatikan si sicer prizadeva za odstranitev napisa v muzeju holokavsta Jad Vašem, kjer piše, da Pij XII. ni ukrepal, da bi rešil Jude pred genocidom, in vztraja, da je papež uporabil tiho diplomacijo za reševanje preganjanih Judov.

"Oboje, tako politični položaj kot položaj Cerkve na Bližnjem vzhodu, je vse kaj drugega kot lahko," pravi kardinal Walter Kasper, vodja sveta pontifikata za dialog kristjanov, ki vključuje tudi odnos z Judi. "Potrebno bo manevriranje med papeževimi srečanji z Izraelom in Judi na eni strani in kristjani, ki večinoma živijo na palestinskih ozemljih, na drugi strani."

Previdni do papeževega obiska so tudi v muslimanskem svetu, kjer še vedno pomnijo papeževe izjave iz leta 2006, ko je citiral bizantinskega vladarja, ki je menil, da je islam zloben in nečloveški. Pozneje je papež pojasnil, da vladarjeve besede niso odraz njegovega prepričanja.

Bodo verniki z Zahodnega brega odšli na izraelsko stran?
V Sveti deželi živi okoli 160.000 kristjanov: 110.000 v Izraelu, 50.000 na Zahodnem bregu in 3.800 v Gazi. Izraelska policija je sporočila, da bo več kot 10.000 kristjanom z Zahodnega brega dovolila, da se udeležijo dogodkov ob obisku papeža, a njihova udeležba še vedno visi v zraku, predvsem zaradi strahov pred morebitnimi napadi islamskih skrajnežev, ki bi se lahko pomešali med vernike. Papež naj bi se s sogovorniki pogovarjal tudi o ureditvi palestinsko-izraelskega vprašanja, Vatikan pa se po kardinalovih besedah nagiba k rešitvi dveh držav.

Izrael in Vatikan sta diplomatske stike navezala leta 1994, še vedno pa urejata nerešena vprašanja glede statusa premoženja Cerkve v Sveti deželi in opravičila plačevanja davkov za Cerkev. Pretekli teden je izraelski predsednik Šimon Peres pozval vlado, naj se odpove nadzoru šestih krščanskih krajev, a možnosti za to naj vsaj po besedah notranjega ministra ne bi bilo veliko. "Vsaka taka privolitev omejuje Izrael pri njegovi sposobnosti, da deluje kot suverena država na tem območju."

Spomin na ganljiv obisk Janeza Pavla II.
Ob vseh naštetem pa se bo papež spomnil še na obisk svojega predhodnika Janeza Pavla II. leta 2000, ki je z molitvijo pred zidom in sporočilom oz. opravičilom za protisemitizem med kristjani ganil številne Jude.

K. T./B. T.