"Vemo, da je terorizem pogosto versko motiviran in da se prav z verskim značajem napadov upravičuje neusmiljene krutosti, za katere meni, da lahko zaobidejo moralna pravila na račun 'dobrega', za katero si prizadeva," je dejal papež in dodal, da v tem primeru "vera ne služi miru, temveč upravičevanju nasilja".

"To ni prava narava vere. Nasprotno, to je njeno popačenje in prispeva k njenemu uničenju," je v rojstnem mestu Frančiška Asiškega v osrednji Italiji poudaril papež.

Kot njegov predhodnik Janez Pavel II. je tudi Benedikt XVI. priznal, da so v zgodovini nasilje v imenu vere povzročali tudi kristjani. "To priznavamo z veliko osramočenostjo. Povsem jasno pa je, da je šlo pri tem za zlorabo krščanske vere," je dejal.

Z "dnem premišljevanja, dialoga ter molitve za mir in pravičnost" v Vatikanu zaznamujejo 25. obletnico prvega dne molitve za mir, ki ga je ob sporih iz obdobja hladne vojne organiziral Janez Pavel II.

Tokrat se je povabilu Benedikta XVI. odzvalo okoli 300 predstavnikov različnih svetovnih verstev, vključno z muslimani, budisti in judi.

Podobna srečanja so organizirali že leta 1993 in 2001. Po mnenju Vatikana je merilo uspeha na področju medverskega dialoga dejstvo, da se je število predstavnikov različnih ver na srečanju od leta 1986 več kot podvojilo. Letos se ga udeležujejo tudi štirje ateisti.