Prebivalci nameravajo tudi vložiti skupinsko tožbo proti madžarski družbi MAL, ki je upraviteljica rezervoarja, iz katerega so iztekle strupene kemikalije. Prebivalci Kolontarja, ki je bil med prvimi prizadet zaradi izlitja strupenega blata iz tovarne aluminija v Ajki, so na današnjem srečanju dali vedeti, da se ne nameravajo vrniti v poplavljeno in delno uničeno vas, in so zahtevali, da se preostale zgradbe uniči, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Za odpravljanje posledic najmanj leto dni
Na Madžarskem sicer skušajo zajeziti strupeno odpadno snov iz tovarne aluminija, ki je poplavila več vasi na zahodu države, za odpravljanje posledic pa bo potrebno najmanj leto dni.

V ponedeljkovem razlitju rdečega blata iz rezervoarja tovarne aluminija Ajkai Tomfoldgyar približno 160 kilometrov zahodno od Budimpešte so umrli štirje ljudje, med njimi triletna deklica in njena enoletna sestrica, 35-letnik in starejša ženska. Najmanj 120 ljudi je poškodovanih, pri čemer jih je večina dobila opekline, osem pa jih je v kritičnem stanju. Šest ljudi še pogrešajo.

Iz verjetno dotrajanega rezervoarja se je izlilo do 700.000 kubičnih metrov rdečega blata, ki je dobesedno preplavilo sosednje vasi in povzročilo ekološko katastrofo, katere prave razsežnosti bodo znane šele čez nekaj časa.

Na prizadetih območjih izredne razmere
Zaradi razlitja so oblasti na prizadetih območjih razglasile izredne razmere, medtem ko se pristojne službe zdaj trudijo, da blato ne bi doseglo Donave. Po mnenju madžarskega notranjega ministra Sandorja Pinterja jim bo to verjetno uspelo. "Pitna voda na prizadetih območjih ni onesnažena, podzemne vode pa redno preverjamo. Delamo vse, da bi preprečili onesnaženje Donave, in ta prizadevanja bodo najverjetneje uspešna," je na četrtkovi novinarski konferenci povedal Pinter.

Namestnik predsednika madžarskega vodnega gospodarstva Sandor Toth je pojasnil, da bi ob neučinkoviti zaščiti pred onesnaženjem strupene snovi lahko prispele v Donavo v od štirih do petih dneh.

Da bi zajezili goščo, vpoklicali 500 strokovnjakov
Madžarska tiskovna agencija MTI je poročala, da v prizadevanjih za zajezitev strupene gošče sodeluje približno 500 strokovnjakov in zaposlenih v tovarni aluminija, od koder je iztekla gošča. Strokovnjaki strupeno blato odlagajo na polja, kjer naj bi se z leti spremenilo v prst. Reševalci rdečo snov odvažajo tudi v reko Marcal ter vanjo zlivajo kalcijev in magnezijev nitrat, da bi preprečili onesnaženje Donave. Strupena rdeča snov sicer ogroža tudi reko Raba, ki se izliva v enega izmed rokavov Donave.

Za preprečitev nadaljnjega izlivanja gošče so okoli poškodovanega rezervoarja tudi začeli graditi šest metrov visok nasip. Ta je že visok štiri metre, dokončali pa naj bi ga do večera. Upraviteljica rezervoarja, Madžarska družba za proizvodnjo aluminija (MAL), je sporočila, da je v rezervoarju še vedno od 96 do 98 odstotkov gošče in da potekajo popravila, s katerimi bi preprečili nadaljnja izlivanja.

Gošča je ob morebitnem zaužitju lahko smrtonosna
Strokovnjaki pravijo, da odpadna snov, ki nastane pri proizvodnji aluminija iz boksita, vsebuje tudi strupene soli težkih kovin in je ob morebitnem zaužitju lahko smrtonosna, ni pa radioaktivna in ne vsebuje cianida. Ob dotiku povzroča opekline in poškoduje oči.

Lastnik tovarne aluminija je v izjavi za javnost zapisal, da ni bilo nobenih znakov, ki bi kazali na možnost radioaktivne nesreče, in ob tem zagotovil, da se rdeči odpadni material, ki nastaja ob proizvodnji aluminija, po evropskih standardih ne obravnava kot nevaren material. Madžarski center za naravne nesreče je na svoji spletni strani zapisal, da je rdeče blato visokoalkalična snov, ki ima škodljiv vpliv na kožo. Blato vsebuje svinec in je rahlo radioaktivno. Vdihavanje prahu lahko povzroči raka na pljučih.

Prebivalci najhuje prizadete vasi Kolontar, v katero je pljusknil večmetrski rdeči strupeni val, so po katastrofi zapustili poplavljena območja, bodo pa lahko za kratek čas prišli po svoje stvari. Oblasti so prebivalce prizadetih območij posvarile, naj ne uživajo doma pridelanega sadja in zelenjave, tudi če so na videz neoporečni.

Madžarska politika se je znašla pod plazom kritik
Po nesreči se je madžarska politika znašla pod plazom kritik. Madžarski mediji poročajo, da je najhujša okoljska nesreča na Madžarskem predvsem posledica več desetletij neodgovornosti madžarske politike, ki je po njihovem mnenju odgovorna tudi za to, da na Madžarskem glede tega ni strožjih predpisov, niti davka na skladiščenje odpadkov, kakršnega poznajo v nekaterih drugih evropskih državah, še odmeva v madžarskih medijih. Komentatorji kritizirajo tudi to, da so odpadke iz tovarne aluminija Ajkai Tomfoldgyar, ki so jo v 90. letih prejšnjega stoletja privatizirali, brez pomislekov hranili na prostem.

Madžarski premier Viktor Orban je krivdo za nesrečo pripisal človeškemu dejavniku in zatrdil, da na prizadetem območju ni nevarnosti radioaktivnega sevanja. Madžarski minister za okolje Zoltan Illes pa je ob tem sporočil, da so ukazali ustavitev vse proizvodnje v tovarni. V pogovoru za britanski BBC je pojasnil, da bo odpravljanje posledic trajalo najmanj leto dni, pri čemer bosta potrebni tehnična in finančna pomoč Evropske unije.

Evropska komisija ponudila pomoč
Evropska komisija je sporočila, da so razmere na Madžarskem po razlitju strupenega blata pod nadzorom, a vseeno izrazila zaskrbljenost, da bi lahko madžarska ekološka katastrofa dobila evropske razsežnosti. "To je resen okoljski problem," je dejal tiskovni predstavnik komisije Joe Hennon.

Evropska komisija je pripravljena pomagati, če bi ekološka nesreča na Madžarskem dobila evropske razsežnosti in če jo bodo madžarske oblasti zaprosile za pomoč, česar doslej še niso storile, je še povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika.

Na nujnost hitrega ukrepanja ukrepanja in jasnih odgovorov po doslej največji ekološki nesreči na Madžarskem je opozorila tudi Evropska poslanka iz Slovenije Romana Jordan Cizelj na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju.