Letalonosilka, katere kitajsko ime še vedno ni znano, je prvič preizkusila lastni pogon in bo ob obali opravila prva splošna testiranja. Ob vrnitvi s plovbe po Rumenem morju nekdanji Varjag čakajo še nadaljnja obnova in testiranja, je ob navajanju vojaških virov poročala kitajska državna tiskovna agencija Šinhua.

Prva poskusno plovba je bila napovedana in je skladna s predvidenim urnikom modernizacije letalonosilke, ki jo je Kitajska pred več kot desetletjem uvozila iz Ukrajine. Da plovilo obnavlja, je sicer Peking uradno priznal šele pred dvema mesecema, čeprav je modernizacija dejansko potekala že vrsto let. Po ocenah poznavalcev Kitajska načrtuje skupno štiri letalonosilke.

Na svetovnih morjih 20 delujočih letalonosilk
Trenutno ima letalonosilke v svoji oborožitvi devet držav, pri čemer jih ima sedem (Rusija, Francija, Velika Britanija, Španija, Brazilija, Indija in Tajska) po eno samo letalonosilko, ki so različnih velikosti, Italija pa ima dve letalonosilki. Kar enajst operativnih letalonosilk ima edina vojaška supersila na svetu ZDA.

Letalonosilka Varjag, katero dokončanje v ladjedelnici na Krimu je preprečil razpad Sovjetske zveze, je dolga 302 metra in široka 70,5 metra. Na njej je prostora za okoli 50 letal, Kitajci pa bodo na njej namestili ruske suhoje Su-33 in na njih temelječa mornariška letala lastne proizvodnje J-15. Letalonosilka, na kateri bo tudi dodatni prostor za helikopterje, naj bi imela plovno hitrost okoli 30 vozlov. Za primerjavo velikosti: letalonosilke razreda Nimitz so dolge 330 metrov, Charles de Gaulle 261,5 metra, britanski Invincible pa 194 metrov.

Nelagodje med kitajskimi sosedami
Ker se je v pričakovanju prve letalonosilke še povečala zaskrbljenost mednarodne skupnosti ob hitri vojaški ekspanziji Kitajske in njenih vse glasnejših ozemeljskih težnjah, je skušal uradni Peking pretekli mesec zmanjšati pomen svojega novega plovila. Sporočil je namreč, da bodo Varjag uporabljali le za urjenje in raziskave.

Projekt je še posebej zaskrbel države na območju, saj se napetosti zaradi vrste ozemeljskih sporov, v katere je vpletena Kitajska, še posebej v z nafto in plinom bogatem Južnokitajskem morju, v zadnjem času očitno stopnjujejo. Še posebej napeto je v odnosih med Kitajsko na eni ter Vietnamom in Filipini na drugi strani.