Medtem ko so agenti Stasija v pričakovanju konca komunističnega režima vneto uničevali kopico tajnih dokumentov, se je pred zgradbo tajne službe v Berlinu 15. januarja 1990 zbrala množica jeznih protestnikov, ki so imeli dovolj nenehnega nadziranja dobro razvejane mreže vohunov in obveščevalcev. Ko so se odprla vrata zgradbe, množice ni bilo več mogoče zadržati in začelo se je uničevanje vsega, kar jim je prišlo na pot.

V Vzhodni Nemčiji je za Stasi delalo 91.000 ljudi, ki so si pri svojem delu pomagali še s 189.000 prebivalci, ki so delali kot obveščevalci ter ovajali prijatelje, kolege in celo sorodnike. To pomeni, da sta dva odstotka prebivalcev delala za Stasi ali drugače povedano - na 60 ljudi je prišel najmanj en obveščevalec.

V nasprotju z nekaterimi drugimi nekdanjimi komunističnimi državami v vzhodni Evropi, ki se v bojazni pred odpiranjem novih ran iz polpretekle zgodovine niso odločile za odprtje tajnih arhivov, lahko v Nemčiji vsak zaprosi za vpogled v dokumentacijo, ki jo je o njem zbral Stasi.