Gadafija so ujeli v njegovem rojstnem mestu Sirta, obdukcija pa je pokazala, da je umrl zaradi strelske rane. Foto: EPA
Gadafija so ujeli v njegovem rojstnem mestu Sirta, obdukcija pa je pokazala, da je umrl zaradi strelske rane. Foto: EPA

Gadafija so ubili v njegovem rojstnem mestu Sirta, ko je skušal pobegniti iz mesta, kako je umrl, pa je predmet številnih razprav. Obdukcija, ki so jo izvedli v noči s sobote na nedeljo, je pokazala, naj bi umrl zaradi strela v glavo, posnetki, ki so obkrožili svetovne medije, pa pričajo o tem, da bi lahko umrl tudi v maščevanju upornikov. Mednarodna skupnost zaradi teh posnetkov zahteva temeljito preiskavo Gadafijeve smrti.

Teden so zaznamovali še protesti zaradi varčevalnih ukrepov v Grčiji, iskanje rešitve za dolžniško krizo v območju evra, poplave na Tajskem, izpustitev izraelskega zapornika Gilada Šalita, oči slovenske javnosti pa so bile uprte v Generalno skupščino Združenih narodov, kjer so države članice glasovale o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta.

Libijci se veselijo, saj so sile libijskega narodnega prehodnega sveta v četrtek ubile dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Ubili so ga v njegovem rojstnem mestu Sirta, ko je skušal pobegniti, obdukcija pa je pokazala, da je umrl zaradi strela v glavo. Tri dni po njegovi smrti je vodja libijskega narodnega prehodnega sveta Mustafa Abdel Džalil v Bengaziju, kjer se je pred osmimi meseci začel upor proti Gadafijevemu režimu, uradno razglasil osvoboditev Libije. Foto: EPA
Grčijo so zaznamovali teden stavk in največje demonstracije po izbruhu dolžniške krize v državi. Najhuje je bilo v Atenah, kjer se je v dveh dneh protestov proti varčevalnim ukrepom zbralo več deset tisoč ljudi, nekateri izmed njih so se spopadli s policisti, spopadi pa so zahtevali tudi smrtno žrtev. Foto: EPA
Na Tajskem se spopadajo s posledicami katastrofalnih poplav, ki so zajele državo in so posledica tri mesece trajajočega monsunskega deževja. Umrlo je že 365 ljudi, poškodovani so domovi milijonov Tajcev, približno 113.000 ljudi pa se je moralo zaradi naraslih voda zateči v zatočišča. Vode naj se ne bi umaknile še najmanj šest tednov. Foto: EPA
Izrael in palestinsko gibanje Hamas sta uresničila dogovor o izpustitvi 1.027 palestinskih zapornikov v zameno za izpustitev izraelskega vojaka Gilada Šalita, kar je najvišja cena, kar jo je judovska država plačala v zameno za enega človeka. Šalita sta ob vrnitvi v Izrael pozdravila tudi premier Benjamin Netanjahu in obrambni minister Ehud Barak, pred domačo hišo ga je pričakala navdušena množica, sam pa je povedal, da se počuti rahlo izgubljenega in pretresenega. Foto: EPA
Ameriški predsednik Barack Obama je v petek naznanil, da je vojne v Iraku konec, in ob tem napovedal, da se bo do konca leta iz države umaknilo vseh 40.000 preostalih ameriških vojakov. Iraški premier Nuri Al Maliki je ob tem povedal, da je to zgodovinska priložnost za iraški narod in za teroristične skupine konec opravičila za prelivanje krvi. Foto: EPA
V petek so v Generalni skupščini Združenih narodov potekale volitve za pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta za obdobje med letoma 2012 in 2013. V boju za vzhodnoevropski sedež je tudi Slovenija, po devetih krogih glasovanja pa ne Slovenija ne Azerbajdžan nista dobila zadostne podpore. Glasovanje so zato v petek prekinili in ga bodo nadaljevali v ponedeljek, Samuel Žbogar pa obljublja, da se Slovenija do konca ne bo predala. Foto: EPA
V Tuniziji, kjer se je januarja začela arabska pomlad, potekajo zgodovinske volitve, saj devet mesecev po padcu dolgoletnega predsednika Zineja El Abidina Ben Alija približno 7,3 milijona volilnih upravičencev izbira med več kot 10.000 kandidati, ki se potegujejo za 217 mest v ustavodajni skupščini. Ta naj bi v roku enega leta pripravila novo ustavo, ki bo določila, kakšna vlada bo prevzela vodenje države. Foto: EPA
Kosovski Srbi več tednov po zasedbi še vedno ostajajo na barikadah na cestah do mejnih prehodov Jarinje in Brnjak na severu Kosova. Kfor je skušal barikade že večkrat odstraniti, a so jim prebivalci to preprečili, zaradi barikad pa promet in oskrba potekata po vzporednih cestah. Foto: EPA
V ponedeljek je postalo jasno, da bo izzivalec Nicolasa Sarkozyja na predsedniških volitvah v Franciji prihodnje leto socialist François Hollande, ki je na primarnih volitvah socialistične stranke s 57 odstotki podpore premagal svojo tekmico, predsednico stranke Martine Aubry. Hollande je dolgoletni član socialistične stranke ter uglajen in izobražen mož, ki bi lahko bil prav to, kar Francozi potrebujejo po hiperaktivnem in pozornosti željnem Sarkozyju. Foto: EPA
V ponedeljek je svet praznoval svetovni dan boja proti revščini, dan, ko naj bi svetovne države posvetile predstavitvi konkretnih dejavnosti za zmanjšanje revščine in njeno odpravo ter ga namenile ozaveščanju javnosti o revščini in pomanjkanju. V absolutni revščini živi več kot milijarda ljudi v državah v razvoju, zaradi lakote vsak dan umre več kot 25.000 ljudi, lani pa je na svetu živelo 925 milijonov lačnih ljudi. Foto: EPA
Baskovska separatistična organizacija Eta je sporočila, da definitivno končuje svoj oborožen boj, špansko in francosko vlado pa je ob tem pozvala, naj na to potezo odgovorita z vzpostavitvijo neposrednega dialoga. Foto: EPA
V Bruslju poteka vrh voditeljev držav in vlad članic Evropske unije, kjer iščejo načine za rešitev dolžniške krize v območju evra. Foto: EPA
Francoski predsedniški par, Nicolas Sarkozy in njegova žena Carla Bruni, se je razveselil rojstva hčerke Giulie, ki je prvi skupni otrok 56-letnika, ki ima iz dveh prejšnjih zakonov že tri sinove, in 43-letne Carle Bruni Sarkozy, ki ima iz prejšnjega razmerja sina. Sarkozy je tako prvi francoski predsednik, ki je v času predsedovanja postal oče. Foto: EPA