Kampanja je bila do zdaj precej napeta, kandidata pa predstavljata izbiro med dvema nasprotujočima si vizijama Francije in sveta.

Kandidata imata za danes načrtovanih predvsem več intervjujev. Na svojem zadnjem shodu v četrtek v vasi Ennemain na severu Francije je Le Penova dejala podpornikom, da jim bo vrnila ključe Elizejske palače. Macron pa je v Albiju na jugozahodu Francije volivcem zagotovil, da se bo držal svojih obljub o spremembah do konca.

Nekdanjega gospodarskega ministra je sicer kritizirala skupina sindikalistov, ki so zahtevali razveljavitev spornih francoskih reform trga dela iz lanskega leta.

Sredinski kandidat je bil pred kratkim tarča lažnih novic, da ima odprt bančni račun na Bahamih, zaradi česar je v četrtek vložil tožbo proti neznanemu storilcu zaradi "širjenja lažnih novic". Le Penova je lažno novico o računih na Bahamih izrabila tudi na televizijskem soočenju v sredo, ki ga je gledalo približno 16,5 milijona ljudi.

Iz Macronovega tabora so medtem sporočili, da so lažno novico širili računi na Twitterju, ki so blizu Kremlju, in podporniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

O vdorih v spletne strani so poročali tudi iz Nacionalne fronte, saj naj bi skrajno levi heker večkrat skušal vdreti v spletno stran Le Penove. Storilca so aretirali že pretekli teden.

Protesti proti Nacionalni fronti in Marine Le Pen
Aktivisti okoljevarstvene organizacije Greenpeace so medtem z Eifflovega stolpa v Parizu v znak protesta proti programu Marine Le Pen izobesili velik, rumen in črn napis "Svoboda, enakost, bratstvo" ter ključnik #resist (upor oziroma upreti se). Vodja Greenpeaca v Franciji Jean-Francois Julliard je dejal, da Nacionalna fronta posebej ogroža svobodo, enakost in bratstvo.

Aktivistom je transparent uspelo izobesiti kljub poostrenim varnostnim ukrepom. Policija je sporočila, da je incident pokazal pomanjkljivosti varovanja Eifflovega stolpa, in napovedala okrepitev varovanja. Mestne oblasti so akcijo Greenpeacea obsodile. "Nesprejemljivo je, da je Eifflov stolp, ki za Parižane in vse Francoze predstavlja simbol Pariza, uporabljen za politične namene," so zapisali v uradu pariške županje. V povezavi z incidentom je bilo aretiranih 12 ljudi.

"Marine, vrni denar"
Protesti proti skrajno desni kandidatki so potekali tudi v Reimsu, kjer je obiskala katedralo, v kateri so tradicionalno kronali francoske kralje, pred njo pa so jo pričakali mladi protestniki z vzkliki "Marine, vrni denar". To se je nanašalo na obtožbe, da je kot evropska poslanka (na tem položaju je od leta 2004) nezakonito porabila sredstva Evropskega parlamenta za plače asistentov.

Marine Le Pen je zapustila katedralo skozi zadnja vrata, kjer so jo zbrani znova opazili in ji namenili nove vzklike nasprotovanja. "Podporniki gospoda Macrona se povsod obnašajo nasilno, tudi v katedrali, simboličnem in posvečenem kraju. Brez dostojanstva," je na družbenem omrežju Twitter zapisala kandidatka.

Rezultati anket v korist Macronu
Po javnomnenjskih raziskavah uživa Macron precej večjo podporo. Iz danes objavljene raziskave inštituta Ipsos bi Macrona volilo kar 61,5 odstotka vprašanih, kar je 2,5 odstotka več kot na začetku tedna. Marine Le Pen bi medtem podprlo 38,5 odstotka vprašanih, ki bi se odločili za enega izmed obeh kandidatov. Kar 17 odstotkov vprašanih, ki bi šlo na volišča, je še neodločenih, povzema anketo nemška tiskovna agencija DPA.

Macronovo zmago napovedujejo tudi druge ankete, tudi raziskavi inštituta Elabe in Opinionwaya, ki Macronu pripisujeta 62-odstotno podporo. Kljub temu pa navdušenja nad Macronom, ki bi z 39 leti postal najmlajši francoski predsednik, ni čutiti.

Francoski volivci so sicer po ugotovitvah raziskave inštituta Bertelsmann med najbolj polariziranimi v Evropski uniji - kar ena petina se jih opisuje za skrajne (leve ali desne), le tretjina pa za "sredinske". Na evropski ravni je teh 62 odstotkov.

V Franciji je v porastu skrajna desnica, ki ima precej več podpore od evropskega povprečja. Kar 14 odstotkov Francozov se ima za skrajno desne, v EU-ju pa štirje odstotki. 19 odstotkov Francozov je bolj nagnjenih k desnemu političnemu krilu, 25 odstotkov se jih ima za levičarje, šest odstotkov pa za skrajne levičarje.

Anketa je tudi pokazala neobičajno visoko raven nezadovoljstva s smerjo, v katero gre država, kar pomeni, da bo imel novi predsednik oziroma predsednica pred seboj kar velik izziv.