Sledita konservativec Francois Fillon z 19,75 in levičar Jean-Luc Melenchon z 18,92 odstotka glasov.
Takšen izid so napovedovali že izidi vzporednih anket. Sredinski Macron, nekdanji gospodarski minister, naj bi po anketi televizije France 2 prejel 23,7 odstotka glasov, Le Penova, vodja Nacionalne fronte, pa 21,7 odstotka. Na tretje oz. četrto mesto sta se s po 19,5 odstotka glasov uvrstila Fillon in Melenchon.

Macron in 48-letna Le Penova se bosta pomerila v drugem krogu volitev, ki bo 7. maja. Glede na predvolilne ankete ima precej boljše možnosti za zmago Macron, ki bi tako z 39 leti postal najmlajši francoski predsednik. Napoleon je bil star 40 let, ko se je leta 1848 povzpel na oblast. Ankete mu napovedujejo udobno zmago z 61 odstotki.

Fillon priznal poraz
Po objavi izidov je Macron izjavil, da so Francozi izrazili željo po spremembah. "V Franciji smo danes obrnili nov list v politični zgodovini," je dejal.
Le Penova je povedala, da je današnji rezultat zgodovinski, pred njo pa je velika odgovornost, da brani Francijo in njeno nacionalno identiteto. Kot je dejala, so Francozi pred izbiro, ali bodo podprli nadaljevanje globalizacije, priseljevanja in prostega pretoka teroristov ali pa bodo glasovali za Francijo, za francosko nacionalno identiteto in varnost. "Izbirate med divjo globalizacijo, svetom, v katerem lahko teroristi prosto potujejo, ter Francijo z močnimi mejami," je dejala pred privrženci v Parizu. "Čas je, da se francoski narod osvobodi arogantne elite. Sem kandidatka ljudstva in vse pozivam, naj se mi pridružijo. Kar ponujam, je resnična alternativa, prenova, ki jo želite. Dedič Francoisa Hollanda te spremembe ne more prinesti."

Fillon, ki je do afere z navidezno zaposlitvijo svoje žene veljal za glavnega favorita na volitvah, je poraz priznal in napovedal, da bo v drugem krogu glasoval za Macrona. "Ekstremizem lahko Franciji prinese samo nesrečo. Zato nimam druge izbire, kot da 7. maja oddam svoj glas proti skrajni desnici," je povedal.

Javnomnenjske raziskave tik pred volitvami so sicer kazale tesen boj Le Penove, Macrona, Fillona in Melenchona. Vsem štirim so raziskave napovedovale okoli 20-odstotno podporo, skupno pa je kandidiralo 11 kandidatov.

O novem predsedniku odloča 47 milijonov volilnih upravičencev, ki so svoj glas oddali na 66.000 voliščih po državi. Že v soboto so lahko svoj glas oddali prebivalci francoskih čezmorskih ozemelj.

Incident na volišču
Macron je svoj glas oddal v mestni hiši obmorskega mesta Le Touquet severno od Pariza. Z njim je na volišče prišla njegova 24 let starejša žena Brigitte, njegova srednješolska učiteljica, s katero sta se v mestni hiši pred leti tudi poročila.

Marine Le Pen je medtem glasovala v mestu Henin-Beaumont, ki velja za utrdbo Nacionalne fronte. V bližini volišča, kjer je glas oddala Le Penova, se je zgodil incident, v katerem so se skušale aktivistke skupine Femen tik pred prihodom Le Penove prebiti na volišče. Policija je več protestnic aretirala.

V prestolnici je volil tudi Fillon, ki ga je v predvolilni kampanji zaznamovala afera glede domnevne navidezne zaposlitve njegove žene Penelope. Ta je na drugem volišču glasovala že predtem. V Parizu je glasoval tudi levičarski kandidat Jean-Luc Melenchon.

V mestu Trappes blizu prestolnice je glasoval kandidat socialistov Benoit Hamon, ki mu ankete niso napovedovale najboljšega izida, a se s tem "francoski Bernie Sanders" kaj dosti ni obremenjeval.

Slovo Hollanda
Na volitvah za svojega naslednika je glas v mestu Tulle oddal tudi dozdajšnji predsednik Francois Hollande, ki se je, kot je v njegovi navadi, rokoval in pogovoril s tamkajšnjimi prebivalci. V Tullu je bil Hollande med letoma 2001 in 2008 župan.

Ob izhodu z volišča so mu ljudje tudi zaploskali. V pogovoru z novinarji je Hollande dejal, da ga malo stiska pri srcu, "kot vsakič, ko so volitve". Vendar pa je pozneje priznal, da je tokrat, ko ne kandidira, težje. "Treba je živeti brez nostalgije, vedno je treba živeti z upanjem in voljo." Francozom je zagotovil tudi, da je za varnost poskrbljeno.

77-odstotna udeležba
Do 19. ure je svoj glas oddalo 77 odstotkov volivcev, kar je za odtenek manj kot leta 2012, a še vedno je bila udeležba za 20 odstotkov višja od predsedniških volitev v ZDA novembra lani.

Tokrat so predsedniške volitve v Franciji prvič potekale v času izrednih razmer, ki v državi veljajo od terorističnih napadov novembra 2015. Za varnost skrbi več kot 50.000 policistov, ob podpori 7.000 vojakov, ki so del varnostne operacije, vzpostavljene po terorističnih napadih januarja 2015.

Tudi volilna kampanja se je iztekla v znamenju četrtkovega terorističnega napada, ko je napadalec na Elizejskih poljanah ubil dva policista. Pariške oblasti so zato vsakemu volišču ponudile možnost dodatnega varovanja.