V petek ob 14.46 po japonskem času (ob 6.46 po slovenskem času) so se stresla tla pod morjem, 24 kilometrov globoko, približno 130 kilometrov od severozahodne obale otoka Honšu, kjer leži upravna enota Mijagi. Potres z močjo 8,9 stopnje po Richterjevi lestvici je bil peti najmočnejši potres v zgodovini od vpeljave znanstvenih merjenj pred 140 leti in najhujši na Japonskem v tem obdobju.

Japonski mediji poročajo, da je v potresu in posledičnem divjanju popotresnih valov na severovzhodu Japonske umrlo več kot 1.300 ljudi, oblasti pa se bojijo, da bo žrtev še več, saj naj bi bilo v mestu Sendai še od 200 do 300 trupel, do katerih reševalci še niso prišli. V mestu Rikuzentaka s 23.000 prebivalci so doslej našli od 300 do 400 trupel.

V pristaniškem mestu Minamisanriku z okoli 17.000 prebivalci pogrešajo kar 10.000 ljudi. Okoli 7.500 ljudi so evakuirali v 25 zasilnih zatočišč, s preostalimi pa niso uspeli vzpostaviti stika, so sporočile oblasti.

Več kot deset metrov visoki popotresni valovi, ki so vodo razlili do deset kilometrov v notranjost, so pred seboj odnašali hiše, avtomobile in letala, uničili so velik del infrastrukture in poplavili številna polja. Številne vasi so poplavljene, policija pa je sporočila, da je domove zapustilo več kot 215.000 ljudi, ki so zatočišče poiskali v zasilnih bivališčih.

Po velikem potresu so japonski seizmografi zaznali najmanj 125 popotresnih sunkov z močjo 5. stopnje po Richterjevi lestvici, po besedah znanstvenikov pa se bodo ti nadaljevali še nekaj tednov. Zaradi popotresnih sunkov so mogoči novi cunamiji.

Japonske oblasti opozarjajo, da je še vedno prezgodaj, da bi lahko popolnoma ocenili širino katastrofe, škodo, ki so jo povzročili potres in cunamiji, ter število žrtev, a prve posledice se že kažejo.

Katastrofalne posledice potresa
V kraju Minami Soma v upravni enoti Fukušima je cunami uničil 1.800 hiš. V obalnem mestu Rikuzentakata prefekture Ivate s 23.000 prebivalci je bilo uničenih 5.000 domov, ob vzhodni obali glavnega japonskega otoka Honšu pa naj bi bilo uničenih najmanj 3.600 domov. V drugi najbolj prizadeti prefekturi Mijagi, ki jo je po potresu zalil še orjaški cunami, je po podatkih oblasti na tisoče ljudi še vedno ujetih v zgradbah.

Premier Naoto Kan, ki si je zjutraj iz zraka ogledal prizadeta območja, je izrazil zgroženost nad opustošenjem in ob tem opozoril, da je dan po katastrofi ključen za reševanje življenj. Oblasti so tako takoj v soboto zjutraj začele obsežno reševalno akcijo, kjer sodeluje več kot 50.000 reševalcev in vojakov, 300 letal in 40 ladij. Reševanje so prvi začeli helikopterji, ki so pobirali preživele, ki so se zatekli na strehe hiš, in jih prepeljali na varno, reševalci pa pod ruševinami iščejo morebitne preživele.

Japonski na pomoč 50 svetovnih držav
Japonski so na pomoč že priskočile številne svetovne države, generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun pa je dejal, da je svet pretresen in užaloščen ob japonski katastrofi. Obljubil je, da bo mednarodna skupnost pomagala, kolikor je v njeni moči. Urad za koordinacijo humanitarne pomoči ZN-a (Ocha) je sporočil, da je Japonska zaprosila za mednarodno pomoč v reševalnih ekipah, ki jo je že napovedalo 50 držav, med njimi Nova Zelandija, Avstralija, Južna Koreja, Rusija, Poljska, Kitajska, Švica, ZDA in druge.

ZDA so na Japonsko tako že poslale 150 reševalcev iz Los Angelesa in zvezne države Virginije, na Japonsko pa so z letali poslale tudi hladilne snovi za jedrske elektrarne, da preprečijo morebitno katastrofo v dveh reaktorjih.

Japonci so prek spletnega brskalnika Google in spletnih socialnih omrežij, kot sta Twitter in Facebook, pa tudi prek japonskih spletnih strani, sprožili iskanje pogrešanih svojcev in prijateljev. Google je do 7. ure po srednjeevropskem času zabeležil več kot 33.000 zapisov ljudi, ki so pustili sporočila, da iščejo pogrešane družinske člane in prijatelje