Osnutek zakona predvideva 150 evrov kazni za ženske, ki bodo v javnosti nosile burke ali nikabe, ter 30.000 evrov in leto dni zaporne kazni za može, ki bodo svoje žene prisilili v nošenje tovrstnih oblačil. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je med drugim nošenje nikabov in burk označil za kratenje pravic žensk, ki živijo v posvetni Franciji.

Za zakon je glasovalo 335 poslancev narodne skupščine, le eden je bil proti. "Vsi govorijo o svobiščinah, še posebej o ženskih, o sobivanju, upravičenosti do enakih pravic in tako nasprotujejo svojemu lastnemu stališču. Burka in nikab sta namreč popolno nasprotje teh vrednot," je dejala poslanka Berenger Poletti z Unije za ljudsko stranko. "Menim, da je sprejetje zakona o prepovedi zakrivanja obraza dvojna zmaga. To je zmaga demokracije in tudi zmaga republike ter vrednot, ki jih predstavlja," pa je dejala francoska pravosodna ministrica Michelle Alliot-Marie.

Zakon mora septembra sprejeti še francoski senat, njegovo skladnost z ustavo pa mora preveriti tudi ustavno sodišče. Francija je z odobritvijo spodnjega doma parlamenta tako postala druga evropska država, ki je prepovedala nošenje burk in nikabov. Prvi, ki je to storil aprila letos, je bil belgijski spodnji dom parlamenta, odločitev pa mora potrditi še zgornji dom. Zakrivanje obraza so prepovedali tudi v Španiji. Zakon ima sicer močno podporo tudi v francoski javnosti, čeprav si obraz v Franciji zakriva zelo malo muslimank.

Padla je tudi odločitev o izvedbi pokojninske reforme
Čeprav je francoska vlada sprejela tudi predlog pokojninske reforme, ima ta pred seboj še dve siti. Septembra bodo o njem odločali poslanci narodne skupščine, nato še francoski senat. Izvedba pokojninske reforme je ena glavnih prednostnih nalog francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, saj naj bi z njo država zmanjšala proračunski primanjkljaj. Sindikati nasprotno poudarjajo, da je reforma nepravična, saj zmanjšuje predvsem pravice delavcev. Množične proteste so napovedali za september.

Zvišanje delovne dobe in starosti upokojitve
Predlog pokojninske reforme predvideva tako zvišanje delovne dobe kot starost upokojitelja. Delovna doba se bo zvišala z zdajšnjih 40 let in pol na 41 let in pol. Minimalna upokojitvena starost za upokojitev pa se bo do leta 2018 postopoma dvignila s 60 na 62 let. Delavci, ki so začeli delati že z 18 leti ali manj se bodo še vedno lahko upokojili z 58 ali 60 leti starosti. Najvišja davčna stopnja bo s 40 zvišana na 41 odstotkov in naj bi financirala pokojninski sistem. Za eno odstotno točko bodo dvignili tudi davek na kapitalski dobiček. S še nekaterimi drugimi ukrepi bi pokojninska reforma do leta 2011 državno blagajno napolnila z dodatnimi 3,7 milijarde evrov.

Minister za delo Woert napovedal svoj odstop
Upokojitveno reformo je vladnemu kabinetu predstavil minister za delo Eric Woert. Ta je med drugim po seji vlade sporočil, da zaradi korupcijskega škandala odstopa s položaja glavnega finančnika vladajoče stranke UMP. V zgodbo je poleg Woertha vpleten tudi Sarkozy, ki naj bi po trditvah Claire Thibout, nekdanje računovodkinje najbogatejše Francozinje in dedinje kozmetičnega velikana L'Oreal Liliane Bettencourt, leta 2007 nezakonito prejel 150.000 evrov gotovine.