Vlada je sprejela tvegano odločitev, da obide parlament in uporabi poseben člen ustave, člen 49.3, s katerim je lahko reformo trga dela, proti kateri protestirajo stotisoči, sprejela prek predsednika države. "Razprava v parlamentu bi prinesla tveganje (...) za uničenje kompromisa, ki smo ga dosegli," je dejal premier Manuel Valls, ko je poslancem in poslankam predstavil odločitev vlade na današnji izredni seji.

Kot poroča britanski Guardian, je vlada sprejela odločitev v času množičnih protestov zoper predlog sprememb in ob stopnjevanju pritiska tudi od njenih lastnih poslancev. Reformi namreč nasprotuje tudi okoli 40 poslancev iz vladajoče socialistične stranke. Potem ko vladi na svojo stran ni uspelo pridobiti niti te skupine uporniških poslancev, je uporabila redko ustavno taktiko, ki omogoča, da se zakoni sprejmejo tudi brez parlamentarne razprave.

Sindikati in nekateri poslanci so predsednika Hollanda že obtožili avtoritarizma in politične šibkosti. "Če bi bil namen tega zakona res socialni napredek, bi se večinska podpora že našla," je dejal Jean-Claude Mailly, vodja sindikata Force Ouvrière.

Da je Hollandova poteza "znak šibkosti", medtem meni Pascal Cherki, poslanec Socialistične stranke. Kot je dejal, je grozno, da je parlamentu onemogočeno razpravljati o predlagani zakonodaji, ki doživlja tolikšno nasprotovanje po državi.

Grožnja z nezaupnico
Hollande je takšen način sprejemanja ukrepov do zdaj uporabil le enkrat, in sicer lani, ko je na tak način uveljavil kontroverzne gospodarske ukrepe. Ponovna uporaba te ustavne možnosti bo verjetno še dodatno zmanjšala podporo Hollandu med levičarskimi volivci in volivkami, ki jih potrebuje, če želi razmišljati o ponovni kandidaturi za mesto predsednika.

Vlada se bo v četrtek sicer soočila z glasovanjem o zaupnici, ki so ga predlagali v desni opoziciji. K temu pozivajo tudi nekateri bolj levi poslanci in uporniški poslanci Socialistične stranke. A njihov skupen napor pri nasprotovanju reformi trga dela je malo verjeten, saj ji nasprotujejo iz različnih razlogov. Na glasovanju o nezaupnici bi bilo za odstop vlade potrebnih 289 glasov v 577-članskem parlamentu. Vlada je prepričana, da nezaupnica ne bo izglasovana.

Gibanje Nuit Debout, ki že od konca marca vztraja na ulicah francoskih mest, je zaradi poteze vlade že pozvalo k protestu pred parlamentom v Parizu.

Lažje odpuščanje ali nižja brezposelnost?
Predlaga reforma trga dela bi delodajalcem omogočila lažje odpuščanje in zaposlovanje delavcev ter bi uvedla spremembe glede dolžine 35-urnega delovnika, ima pa se jo za zadnji veliki ukrep predsednika, ki uživa le 13-odstotno podporo javnosti. Hollande je tako zgodovinsko gledano najmanj priljubljen francoski predsednik, kljub temu pa želi spet kandidirati za predsednika naslednje leto.

Vlada sicer pravi, da preveč regulacij delodajalce odvrača od zaposlovanja. Zaščita delavcev je med članicami evroobmočja med najvišjimi ravno v Franciji. Nasprotniki, med katerimi so sindikati in študenti, vladi očitajo, da je preveč naklonjena delodajalcem. Po dveh mesecih protestov je vlada sicer omilila prvotni predlog, zaradi česar so zdaj nezadovoljni tudi delodajalci.