Francoski predsednik in britanski premier sta na pogovorih v Parizu veliko pozornosti namenila tudi Siriji. Voditelja sta obsodila nasilje sirskega režima predsednika Bašarja Al Asada in pozvala sirsko opozicijo, naj se bolje organizira. "Ne sprejemava tega, da neki diktator lahko muči svoje ljudstvo," je poudaril Sarkozy.

Sarkozy hrabri sirsko opozicijo
Med mogočimi ukrepi proti režimu je francoski predsednik omenil zaostritev sankcij proti Siriji, pri tem pa poudaril, da ne gre za sankcije proti prebivalcem, temveč proti sirskim voditeljem. Dodal je, da bi morali razmisliti tudi o tem, kako pomagati sirski opoziciji, da bi postala enotnejša in bi bila verodostojna alternativa zdajšnjim oblastem. "Organizirajte se, zberite se, povejte, kako vam lahko pomagamo, in pomagali vam bomo," je Sarkozy sporočil vsem, ki želijo demokracijo v Siriji.

"Kar se dogaja (v Siriji), je strašno," je poudaril Cameron. "Sprejeti moramo vse ukrepe, ki jih lahko, in pritisniti na Asada, da bo končal pokol, ki se trenutno dogaja," je dodal.

Cameron podprl Sarkozyja
Pogovori voditeljev so bili njuno prvo dvostransko srečanje po vrhu Evropske unije decembra lani, na katerem je Cameron zavrnil sodelovanje Velike Britanije v fiskalnem paktu za rešitev evra in si nakopal jezo drugih članic Unije. Cameron in Sarkozy sta na nasprotnih bregovih tudi glede uvedbe davka na finančne transakcije v Evropski uniji, za katerega si Sarkozy skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel prizadeva, Cameron pa mu odločno nasprotuje.

Da sta voditelja premagala napetosti, je pokazal Cameron, ko je Sarkozyju zaželel srečo na francoskih predsedniških volitvah 22. aprila, ko se bo potegoval za nov mandat. "Spremljali bomo predvolilno kampanjo in, kot sem že dejal, želim vam srečo," je Sarkozyju dejal Cameron, drugi pomembnejši evropski državnik po nemški kanclerki, ki je javno podprl Sarkozyja pred predsedniškimi volitvami.

Dolgoročno strateško partnerstvo obeh držav
Francija in Velika Britanija sta ob srečanju Sarkozyja in Camerona začeli skupen projekt brezpilotnega vojaškega letala. Državi sta napovedali "dolgoročno strateško partnerstvo" na področju obrambe, ki naj bi jima med drugim pomagalo tudi racionalizirati stroške za obrambo. V okvir tega partnerstva naj bi poleg razvoja vojaških letal sodili še skupen razvoj raket, satelitske komunikacije in jedrski poskusi.

Državi sta podpisali dogovor o sodelovanju pri civilni jedrski energiji, ki naj bi bil po besedah britanske vlade podlaga za številne trgovinske dogovore, vredne več kot 500 milijonov funtov in naj bi v Veliki Britaniji ustvaril 1.500 novih delovnih mest.