K stavki, ki bo že druga množična stavka letos, so delavce pozvali sindikati, ohromila pa je predvsem cestne in železniške povezave ter letališča, medtem ko je delo zastalo tudi v vladnih uradih, prazne pa so bile tudi šole.

Udeležba na stavkovnem shodu je presegla pričakovanja organizatorjev, saj se je na ulice zgrnilo tri milijone ljudi, kar je za pol milijona več kot na podobnih protestih konec januarja.

Največ nezadovoljstva med Francozi je zaradi vse večje brezposelnosti, ki je že dosegla številko dva milijona, po vsej verjetnosti pa bo brez dela ostalo še več ljudi, po nekaterih napovedih naj bi do konca leta brez dela ostalo še 350.000 ljudi. Poleg tega Francoze skrbijo tudi vse višji življenjski stroški, zato zahtevajo povečanje kupne moči prebivalstva in boljšo zaščito med svetovno gospodarsko krizo.

Stavka v več sektorjih
Hkrati z množičnimi protesti je potekala tudi stavka javnih uslužbencev, zaposlenih v izobraževanju, in zaposlenih v številnih zasebnih podjetjih. Uvod v današnje proteste in stavke se je zgodil že v sredo zvečer, ko so stavkali železničarji in zaposleni v eni izmed rafinerij naftnega koncerna Total.

Francoski premier Francois Fillon je zaradi napovedanih protestov odpovedal svojo udeležbo na vrhu voditeljev vlad in držav članic Evropske unije.

Francozi podpirajo stavko in ne Sarkozyja
Raziskava javnega mnenja je pokazala, da stavko podpira kar tri četrtine Francozov, ki so izjemno nezadovoljni s politiko predsednika Sarkozyja. Ta je po januarskih protestih predstavil sveženj ukrepov, ki vključuje zmanjšanje davkov in socialne ugodnosti za bolj prikrajšane. A Francozi z 2,4 milijarde evrov vrednim reševalnim svežnjem niso zadovoljni, saj so prepričani, da koristi delodajalcem in da bi se Sarkozy lahko bolj potrudil.

Od predsednika ljudje zahtevajo povišanje minimalnih plač in povišanje davkov za premožnejši sloj prebivalstva. Sarkozy se je na zahteve Francozov že odzval in dejal, da razume skrbi francoskega ljudstva, a je izključil možnost dodatnih ukrepov.

B. T.