Francija je bila tako spet ohromljena, saj so se stavki železničarjev pridružili številni zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, zaradi česar je promet marsikje obstal, zaprte pa so bile številne šole in banke.

Stavkajoči so zahtevali večjo varnost delovnih mest, dodatno pomoč srednjim in malim podjetjem in opustitev dela predlaganih vladnih reform.

To je bilo prvič od prihoda Nicolasa Sarkozyja na predsedniški položaj leta 2007, da se je združilo vseh osem francoskih sindikatov in organiziralo stavko proti vladi. Po podatkih organizatorjev se je shoda po vsej Franciji udeležilo 2,5 milijona ljudi, samo v Parizu naj bi jih bilo okoli 300.000.

Policija sicer trdi, da se je po državi zbralo nekaj več kot milijon ljudi in da je podatek organizatorjev pretiran.

Čeprav so bile ulice polne stavkajočih, pa enodnevna stavka ni povsem paralizirala države, kot so mnogi pričakovali. Za razliko od velikih stavk leta 1995 in 2006, zaradi katerih je bila vlada prisiljena opustiti načrtovane reforme, je bil promet tokrat manj ohromljen, medtem ko je bila večina šol odprta.

Francosko gospodarstvo se v času svetovne finančne krize drži bolje od na primer španskega ali britanskega, vendar se stopnja brezposelnosti vseeno povečuje in je novembra dosegla 8,5 odstotka, kar pomeni, da je brez dela več kot dva milijona Francozov.

K. T. / G. V.