Njihova imena ostajajo neznanka, razen enega – italijanskega čevljarja Antonia Primalda. Omenjene svetnike, ki so bili someščani, so leta 1480 v južnoitalijanskem mestu Otrantu ubili pripadniki otomanske vojske, saj so se upirali spreobrnitvi v islam.

Po dveh mesecih papeževanja je tako papež Frančišek imenoval več svetnikov kot kateri koli papež pred njim.

Papež kanoniziral tudi dve svetnici
Med imenovanimi svetniki sta tudi kolumbijska redovnica Laura di Santa Caterina da Siena Montoya y Upegui in Mehičanka Maria Guadalupe Garcia Zavala, ki sta umrli v prejšnjem stoletju. Novi svetnici sta ustanovili redove in svoje življenje posvetili pomoči revnim, bolnim in latinskoameriškim domorodcem.

Današnjo razglasitev svetnikov je sicer 11. februarja napovedal že Benedikt XVI., še preden je javnosti sporočil, da bo odstopil s položaja.

Razglasitev Primalda in njegovih tovarišev je sledila obsežni zgodovinski raziskavi. Leta 1480 so osmanski Turki kot prvi kraj na italijanskih tleh zavzeli Otranto, ki pa so ga leto pozneje po dolgotrajnih bojih znova zavzele krščanske sile.

Ob uradni razglasitvi novih svetnikov se je na Trgu svetega Petra zbralo več tisoč ljudi, razglasitvi pa je sledila krajša slovesnost ob začetku papeževe maše.

Frančišek je navzoče pozval, naj sledijo vzoru mučenikov iz Otranta in naj z dobrim odgovorijo na zlo. Poleg tega je vernikom svetoval, naj se ne zapirajo vase, ampak naj se odprejo soljudem, da bi jih z gestami ljubezni približali Bogu.