Spodnji dom francoskega parlamenta tako danes ne bo glasoval o predlogu, ki ga je že dopoldne potrdil senat. Senat je besedilo, o katerem je v sredo dosegla dogovor komisija, sestavljena iz senatorjev in poslancev, potrdil s 193 glasovi za in 114 proti, 38 senatork in senatorjev pa se je glasovanja vzdržalo.

Po glasovanju v senatu bi moralo slediti še glasovanje v narodni skupščini. A ker vlada predsednika Emmanuela Macrona v njej nima večine, podpora konservativnih republikancev pa ni bila zagotovljena, se je Macron odločil za uporabo ustavnega instrumenta, znanega kot člen 49/3, po katerem lahko vlada reformo sprejme mimo parlamenta.

Po odločitvi vlade za potrditev reforme mimo parlamenta, se je v središču Pariza blizu narodne skupščine zbralo na tisoče protestnikov. Zažigali so lesene palete, prišla je tudi policija, ki je območje zaprla. Protesti so potekali tudi v drugih francoskih mestih, sindikati pa so napovedali nadaljevanje stavk in protestov za 23. marec po vsej državi.

Sindiakti so v izjavi obsodili sprejem reforme "na silo" in kot resno ocenili "odgovornost vlade za socialno in politično krizo, ki je posledica te odločitve, ki pomeni zanikanje demokracije".

Ankete so v zadnjih tednih pokazale, da reformi nasprotujeta dve tretjini Francozov, hkrati pa jih je prav toliko menilo, da jo bodo kljub temu sprejeli.

Možnost glasovanja o nezaupnici vladi

Premierka Elisabeth Borne je v nacionalni skupščini, kjer so jo sprejeli z glasnim izražanjem nezadovoljstva in protestnim petjem francoske himne, povedala, da ni bilo gotovo, da bo reforma v skupščini sprejeta. Po njenih besedah naj bi zmanjkalo le nekaj glasov. Dejala je, da se ne morejo igrati s prihodnostjo pokojnin, zato so se odločili, da reformo sprejme vlada z uporabo ustavnega instrumenta.

S tem je vlada priznala šibkost v parlamentu, zato ji grozi, da bo morala na glasovanje o nezaupnici.

To je že napovedala stranka kandidatke skrajne desnice na lanskih predsedniških volitvah Marine Le Pen. Dejala je, da je današnja odločitev poraz predsednika in premierke.

Poslanec komunistov Fabien Roussel je medtem dejal, da je Macronova vlada francoski parlament s tem ponižala. Vodja socialistov Olivier Faure pa je dejal, da bi morala vlada, ki za predlog nima podpore, tega umakniti z dnevnega reda.

Macron je sicer do zadnjega poudarjal, da ne želi reforme sprejeti mimo parlamenta oziroma z uporabo t. i. jedrske opcije. A v zadnjem trenutku so v Elizejski palači ocenili, da bi bilo glasovanje preveč tvegano.

Pokojninski reformi v parlamentu sicer nasprotujeta tako skrajna desnica kot levica, proti predlogu so zadnje tedne množično protestirali na ulicah francoskih mest, sindikati so zaradi njega izvedli številne stavke. Glede na ankete ji nasprotuje tudi večina Francozov.

Ključen projekt Macrona

Dvig upokojitvene starosti je glavna točka reforme. Poleg tega naj bi se z njo povečalo število let, potrebnih za vplačevanje v pokojninski sistem, najnižja pokojnina pa naj bi se zvišala na 1200 evrov.

Reforma, ki velja za ključen Macronov projekt v drugem predsedniškem mandatu, naj bi bila po oceni predsednika in vlade nujna, saj bi bi se brez nje pokojninski sistem sesul.

Francija je sicer ena od evropskih držav, kjer se ljudje lahko upokojijo najbolj zgodaj, vendar pa morajo za upokojitev pri 62 letih imeti dovolj delovne dobe, zato se mnogi dejansko upokojijo kasneje.

Po podatkih francoskega notranjega ministrstva je v sredo po Franciji proti reformi protestiralo 480.000 ljudi, med njimi 37.000 v Parizu. Največ se jih je na ulice podalo 7. marca, ko se je protestov po podatkih policije udeležilo 1,28 milijona ljudi, po podatkih sindikatov pa več kot tri milijone.