Za nasledstvo odhajajočega 74-letnega predsednika Jacquesa Chiraca, ki se po 12 letih poslavlja od Elizejske palače, se poteguje 12 kandidatov. Za njih zdaj veljajo enaka pravila oglaševanja in nastopanja v medijih, za zadnja prizadevanja prepričati še nedoločene volivce pa imajo časa še slaba dva tedna.

V ospredju predsedniškega boja so štirje kandidati: kandidat konservativcev, nekdanji notranji minister in glavni favorit za zmago Nicolas Sarkozy, socialistka Segolene Royal, presenečenje kampanje Francois Bayrou, ki privablja tako volivce z leve kot z desne, ter skrajni desničar in populist Jean-Marie Le Pen.

Javnomnenjske raziskave največ možnosti za zmago pripisujejo Sarkozyju, vendar presenečenje utegne pripraviti veliko število še neodločenih volivcev, ki jih Sarkozyjeva agresivnost utegne zmotiti. Neodločenih je namreč še približno 40 odstotkov Francozov, 20 odstotkov pa jih je dejalo celo, da se bodo morda vzdržali tokratnih volitev, saj nobeden izmed kandidatov ni tisti pravi.

Jezični Sarko razburja
Nekateri analitiki menijo, da "Sarkota", kot mu pravijo v Franciji, utegne pokopati prav lastna jezičnost. Zdi se, da zadnje čase težko zadržuje neprimerne komentarje zase, do izraza pa prihaja tudi njegova vročekrvnost, posledica mešanja francoske (po materi) in hunske (po očetu) krvi. Sarkozy naj bi tako pred dnevi odkrito ozmerjal strankarskega kolega, da je rit in nelojalna svinja ter da naj se pazi, ker bo fizično obračunal z njim.

Sarkozyja pa utegnejo tepsti tudi nekatera njegova stališča. Tako je med drugim povedal, da je krivec za naraščanje samomorov med mladimi njihova "genetska krhkost", geni pa naj bi bili po njegovem krivi tudi za to, da človek postane pedofil. Tovrstno stališče, da je človeku že ob rojstvu določeno, ali bo postal posiljevalec otrok ali samomorilec in si glede tega pač ne more pomagati, so za nezaslišana označili ne samo njegovi politični tekmeci, ampak tudi številne vidne osebnosti javnega življenja.

Druga Sarkozyjeva obljuba, ki je zmotila Francoze, pa je bila, da bo v primeru izvolitve ustanovil ministrstvo za imigracije in nacionalno identiteto, kar je za nacionalno zavedne in ponosne Francoze, ki priseljence vidijo kot grožnjo lastni državnosti, skoraj nepredstavljivo.

Priseljevanje ena izmed najbolj vročih tem kampanje
Tudi drugače bo priseljevanje pomembna tema predvolilne kampanje. Tako Sarkozy kot tudi Royalova in Bayrou nasprotujejo brezpogojni amnestiji za med 200.000 in 400.000 nezakonitih priseljencev in se zavzemajo za večjo razvojno pomoč. Drugače pa je Royalova prizanesljivejša do priseljencev, saj se zavzema za uvedbo vizuma, ki omogoča večkratni vstop v državo, in za pravico, da bi imeli priseljenci po desetih letih bivanja v Franciji možnost pridobitve francoskega državljanstva.

Francois Bayrou se zavzema za integracijo priseljencev v družbo s tečaji francoskega jezika in francoskih vrednot, napovedal pa je boj proti trgovini z ljudmi. Največji nacionalist med vsemi, Jean-Marie le Pen, ki bi priseljence najraje izgnal iz države, pa se zavzema za odpravo pravice, da priseljenci v Francijo pripeljejo še svoje družine.

Katera stališča bodo prava?
Druge teme, okoli katerih se bodo do volitev še kresala mnenja med kandidati, bodo evropske teme; predvsem, kaj storiti z evropsko ustavno pogodbo, ki so jo Francozi leta 2005 zavrnili na referendumu, ter načini za povečanje gospodarske rasti in boj proti visoki brezposelnosti. Besedni dvoboji se bodo vrteli tudi okoli vprašanja varnosti, položaja žensk v francoski družbi in odnosov Francije z ZDA. Kdo bo najbolje vrtel jezik in prepričal večino Francozov, pa bo po vsej verjetnosti znano šele po drugem krogu, ki je napovedan za 6. maja.

R. S./B. T.