Na zborovanjih v organizaciji sindikatov, političnih strank in združenj, ki nasprotujejo načrtovanim spremembam, se je po podatkih policije v Parizu zbralo 21.000 ljudi, medtem ko sindikat CGT trdi, da se je v prestolnici zbralo 80.000 protestnikov, po vsej državi na 160 lokacijah pa 250.000. Za primerjavo, policija je na podobnem protestu v Parizu 5. maja naštela 40.000 ljudi, CGT pa 100.000.

Na protestih v Marseillu je spregovoril tudi vodja levičarske stranke La France Insoumise (Neupognjena Francija) Jean-Luca Melenchona, ki je navedel pomanjkanje osebja v bolnišnicah, omejen dostop do univerz in pomanjkanje policije v nevarnih soseskah, in Macronu očital laganje, da teh sredstev država nima, saj naj bi njegova vlada omogočala visoke davčne olajšave za bogati sloj.

Na začetku današnjih protestov so na Trgu Bastilja aretirali več deset ljudi. Policija je sporočila, da so imeli nekateri pri sebi orožje, drugi pa so bili nasilni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Macron medtem ostaja neomajen glede svojih načrtov. V petek med obiskom v Rusiji je dejal, da protesti ne bodo ustavili njegovih reform. "Nočem predsedovati glede na ankete ali proteste, ker je bilo tega že preveč," je dejal v Sankt Peterburgu.

V torek tretja stavka javnega sektorja
V torek so v Franciji stavkali zaposleni v javnem sektorju, ki so se pridružili zaposlenim na železnicah. To je bila že tretja stavka zaposlenih v javnem sektorju po Macronovi zmagi na volitvah pred letom dni. Macron je napovedal, da bo zmanjšal porabo, reformiral zadolžene državne železnice (SNFC) in skrčil javni sektor, ki je eden največjih v Evropi glede na velikost francoskega gospodarstva.

Sindikati očitajo Macronu, nekdanjemu investicijskemu bančniku, da želi uničiti javni sektor, ki je pomemben vir delovnih mest in steber lokalnega življenja v številnih delih države.