V sklepnem poročilu preiskovalne komisije japonskega "dieta" je jasno izpostavljeno, da so vzrok za drugo najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeške napake.

"Nesreča v jedrski elektrarni Tepca v Fukušimi je posledica dogovorov med vlado, nadzorniki in lastnikom Tepcom, nad dogovori pa nobena stran ni izvajala zadostnega nadzorstva. Izdali so pravico ljudstva do varnosti pred jedrskimi nesrečami. Zato lahko sklenemo, da so bili vzrok nesreče ljudje," se glasi uničujoča ugotovitev preiskovalne komisije.

Potres in cunami uvod v katastrofo
To je tretja obsežna preiskava na Japonskem, ki se ukvarja z jedrsko nesrečo v Fukušimi. Jedrsko elektrarno Fukušima Daiči s šestimi jedrskimi reaktorji je 11. marca 2011 sprva prizadel močan potres z magnitudo 9,0, nato pa je obmorsko elektrarno udaril silovit cunami, ki ga je sprožil omenjeni potres.

Vlada in Tepco dolgo nista hotela priznati, da so bili hladilni sistemi jedrskih reaktorjev onesposobljeni že med samim potresom. Tepco je trdil, da je bil usoden udarni val cunamija, ki je tako poškodoval hlajenje, da je prišlo do pregrevanja reaktorjev in posledičnih eksplozij v vseh treh reaktorjih, ki so v trenutku nesreče delovali. Reaktorji 4, 5 in 6 so mirovali zaradi rednih vzdrževalnih del in obnove gorivnih celic.

Lastniki vedeli za ranljivost elektrarne
V poročilu je zapisano tudi, da je bila elektrarna Fukušima ranljiva in brez zagotovil, da lahko vzdrži potrese in cunamije. "Kljub številnim priložnostim za ukrepanje so regulatorji in družba Tepco namenoma prelagali odločitve ter niso ukrepali oziroma so sprejeli odločitve, ki so bile ugodne zanje," še piše v poročilu.

Parlamentarci so ugotovili, da je Tepco vedel za zamude in pomanjkljivosti pri protipotresni gradnji reaktorjev, prav tako je podjetje odločilo izvedbo ukrepov za primer cunamija, čeprav je bila obmorska Fukušima Daiči postavljena ravno ob morju.

Zmedeno posredovanje vlade
Tepco je tudi neustrezno ravnal ob začetku nesreče, pri čemer pa so se parlamentarci vzdržali posamičnih obtožb, saj naj bi Tepcov krizni štab napačno ukrepal zaradi sistemskih napak podjetja.

Preiskava zato izpostavlja slabo ukrepanje tedanje vlade Naota Kana, ki ni upoštevala logične verige poveljevanja in ukrepanja, ki naj bi veljalo ob jedrskih nesrečah. "Vlada bi morala biti v stiku z operaterji elektrarne preko posebne skupine na prizorišču nesreče. Tako pa je izdajala neposredno navodila glavni pisarni Tepca, zaradi česar je na kraju nesreče nastajala zmeda."

Japonci znova z "jedrsko" elektriko
Japonska agencija za varnost v industriji (NISA), ki bedi tudi nad jedrskimi elektrarnami, je obtožena, da ni dajala ustreznih ukazov, potem ko je že postalo jasno, da Tepco ne nadzoruje nesreče. "NISA je vedela, da Tepco odlaga z ustreznimi ukrepi, ob tem pa podjetju ni dala jasnih navodil. NISA ni bila pripravljena na nesrečo, ki je močno presegla prejšnje jedrske nesreče."

Na Japonskem so medtem znova začeli pridobivati jedrsko energijo. Na zahodu države so namreč zagnali prvi jedrski reaktor v elektrarni Oi, potem ko so po lanski katastrofi v Fukušimi vse reaktorje v državi ustavili. Na Japonskem je okoli 50 reaktorjev, pred nesrečo v Fukušimi pa so proizvedli okoli tretjino vse električne energije na Japonskem.