Investicija, za pet milijard višja od pričakovanj pred vrhom v L'Aquili, bo namenjena financiranju triletne pobude za pomoč. Ob tem je predsednik ZDA Barack Obama dejal, da je vprašanje zagotavljanja hrane zelo pomembno za vse države sveta ter da imajo razvite države moralno obvezo pomagati revnejšim. ZDA bodo prispevale 3,5 milijarde dolarjev za pomoč.
Ob koncu vrha G8 je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zagrozil, da bo Rusija v eksklavi Kaliningrad namestila rakete iskander, če Washington z Moskvo ne bo dosegel dogovora o postavitvi delov svojega protiraketnega ščita na Češko in Poljsko, čemur Kremelj ostro nasprotuje. Medvedjev in Obama sta sicer v ponedeljek v Moskvi podpisala predhodni dogovor o pričakovanem zmanjšanju zalog strateškega orožja. Da bi skušala rešiti spor glede ameriškega protiraketnega ščita, sta se dogovorila tudi o skupini strokovnjakov, ki bo preučila trenutne grožnje raketnega napada.
Obama, ki se iz Italije odpravlja v Gano, je še poudaril, da pomoč ne sme biti sama sebi namen, ampak da mora "ustvariti pogoje, da ne bo več potrebna, da mora pomagati ljudem da postanejo samozadostni, da skrbijo za svoje družine in dvignejo svoj življenjski standard". Opomnil je, da je veliko ljudi v kenijski vasi, kjer se je rodil njegov oče, brez hrane in se vprašal, zakaj je tako. "Ni razloga, da Afrika ne bi mogla biti samozadostna, kar se tiče hrane. V Afriki je dovolj plodne zemlje," je dejal.
Voditelji G8 so govorili tudi o gospodarski krizi. Strinjali so se, da bodo nadaljevali spodbujanje gospodarske rasti in krepitev regulatorskih ukrepov. Obama je dejal, da je popolno okrevanje svetovnega gospodarstva "še vedno zelo oddaljeno".
Sklepni dan zasedanja G8 so se voditeljem sedmerice najbolj razvitih držav in Rusije pridružili voditelji peterice držav z najhitreje rastočim gospodarstvom ter Egipta in preostalih treh članic Foruma velikih gospodarstev - Avstralije, Indonezije in Južne Koreje.
Obljube iz Gleneaglesa niso izpolnjene Pred zadnjim dnem zasedanja so afriški voditelji kolege iz bogatejših držav pozvali, naj izpolnijo dane obljube iz preteklosti. Čeprav se je količina pomoči Afriki leta 2008 povečala, pa bogate države še vedno niso izpolnile cilja, ki so si ga zadale na vrhu v Gleneaglesu leta 2005, ko so obljubili, da bodo podvojili pomoč. Med tistimi, ki so prispevali najmanj, je Italija, ki je celo zmanjšala pomoč. Italijanski premier Silvio Berlusconi je kot razlog za to navedel gospodarsko krizo in naraščajoče dolgove Italije.
Razprave se je udeležil tudi predsednik Svetovne banke Robert Zoellick, ki je dejal, da bo kljub denarni pomoči še vedno potrebna tudi pomoč v hrani. Pri tem je opozoril na politične nemire in vremenske težave, ki utegnejo spodkopavati prizadevanja za izboljšanje kmetijskega sektorja.
V četrtek o okolju V četrtek so bile na dnevnem redu predvsem okoljevarstvene teme: razvite in razvijajoče se države so sklenile, da se dvig povprečne temperature omeji na dve stopniji Celzija v primerjavi z letom 1900. Voditelji skupine najbolj razvitih držav in Rusije pa razvijajočih se držav niso uspeli prepričati, da bi do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov zmanjšale za 50 odstotkov. Članice G8 so se v sredo dogovorile, da bodo te izpuste zmanjšale kar za 80 odstotkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje