Pred predsedniškimi volitvami so mnogi v Afriki in po svetu z optimizom zrli v Gano in kljub pričakovanemu tesnemu izidu upali, da se v najstabilnejši državi v zahodni Afriki ne bodo ponovili prizori iz do zdaj vedno stabilne Kenije, danes malo manj nepredvidljive Nigerije in nepoboljšljivega Zimbabveja, kjer so bili po volitvah v zadnjih dveh letih priča nasilnim nemirom.

Tako zadovoljni privrženci novega predsednika Johna Atta Millsa kot tudi razočarani privrženci poraženega predsedniškega kandidata Nane Akuofo-Adde so lahko ponosni, da z uspešno opravljenim zrelostnim izpitom iz demokracije in ohranjanjem stabilnosti v nemirni soseščini še naprej ostajo zgled ostalim afriškim državam.

Ljudstvo prestalo preizkušnjo iz demokracije
Da je šlo v drugem krogu volitev (prevega je dobil Akoufo-Addo) res na tesno, kaže le manj kot pol odstotka razlike med obema kandidatoma. Med skoraj devetimi milijoni oddanih glasov je namreč opozicijski kandidat Atta Mills zmagal za nekaj več kot 40.000 glasov in tako v tretjem poskusu le postal predsednik, potem ko je na prejšnjih volitvah dvakrat izgubil proti zdaj že nekdanjemu predsedniku Johnu Kufuorju.

Kljub medsebojnemu obtoževanju obeh strani z goljufijami in zastraševanjem na voliščih, pa odgovorni za volitve večjih nepravilnosti niso odkrili. Zaradi profesionalnega in neodvisnega vodenja volitev si je posebne pohvale zaslužila tudi osrednja volilna komisija, ki jo Gani v svojih člankih zavidajo komentatorji iz drugih afriških držav.

Na sredini slovesni prisegi, ki je pred nekaj tisoč ljudmi, oblečenimi v tradiconalne ganske barve - zeleno, rumeno, rdeče in črno, potekala na Trgu neodvisnosti v prestolnici Akra, je Atta Mills obljubil, da bo predsednik vseh prebivalcev in ob tem napovedal celjenje ran po volitvah razdeljenega ljudstva.

"Med volitvami je bila demokracija v Gani na preizkušnji, toda na koncu je prevladala suverena volja ljudstva," je dejal novi predsednik zbrani množici in obljubil, da bodo poštenost, pravičnost, sočutje in odkritosrčnost zaščitni znak njegove administracije. Slovesnosti se je udeležil tudi Akufo-Addo, ki mu je Atta Mills izrazil posebno zahvalo.

Nafta vzbuja upanje, mamila ga jemljejo
Po dolgih letih vojaške diktature in gospodarske nestabilnosti je bila Gana kot druga največja pridelovalka kakava na svetu in druga v Afriki po pridobivanju zlata v zadnjih osmih letih, ko je bil na oblasti Kuforu, priča znatnemu gospodarskemu napredku in tako postala ena izmed najzanimivejših držav v regiji za tuje vlagatelje, čeprav od tega še ni okusila koristi večina prebivalcev, ki se sooča z revščino.

Novo upanje vzbuja odkitje nafte ob obali, kjer naj bi s črpanjem nafte začeli že konec prihodnjega leta. Na začetku pričakujejo, da bodo načrpali 125.000 sodov na dan, ta številka pa naj bi kasneje narasla na 250.000. Letno naj bi država s črpanjem nafte zaslužila med dvema in tremi milijardami dolarjev.

Toda prihodnost ni tako rožnata, pa ne samo zaradi svetovne gospodarske krize, ki grozi, da bo prizadela do zdaj zgledno gospodarsko rast, ampak predvsem zaradi vse bolj perečega problema, s katerim se v zadnjem času spopada zahodna Afrika, to je naraščanjem tihotapljenja mamil - v glavnem kokaina iz Južne Amerike, a tudi heroina, ki prek afriških držav potuje do Evrope.

Razmere so tako resne, da nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se zahodna Afrika spreminja v "kokainsko obalo". Na mamljive dobičke od mamil niso imuni niti politiki in med volitvami v Gani so drug drugega obtoževali sodelovanja pri tihotapljenju in kupovanja glasov s tako prisluženim denarjem.

Poslanec prijet s kilogrami heroina
Veliko pozornosti je leta 2005 sprožil primer poslanca Erica Amoatenga, ki so ga na letališču v New Yorku prijeli s kar 62 kilogrami heroina, za kar si je prislužil bivanje v ameriškem zaporu. Pri plačah policistov, ki se sučejo okoli 90 dolarjev, denar od mamil premami tudi mnoge varuhe reda in v zadnjih letih je iz rok policije izginilo že na tone prej zaseženega kokaina.

Čeprav Gana ostaja v glavnem tranzitna država za mamila, pa njihova uporaba narašča tudi med prebivalci in to je še eden izmed problemov, v katerega bo moral resno zagristi novi predsednik, če hoče, da njegova država v prihodnosti ostane za zgled drugim državam na celini.

Gregor Valenčič