Razglasitev neodvisnosti v tej zahodnoafriški državi je spodbudila val osvobodilnih gibanj po vsem svetu in okrepila boj proti tuji navladi na črni celini.

Slovesnosti ob zlatem jubileju se udeležuje več kot 20 voditeljev držav, med njimi južnoafriški predsednik Tabo Mbeki in zimbabvejski samodržec Robert Mugabe. V Gano so prišle tudi mnoge znane osebnosti, kot so ameriški temnopolti politik Jesse Jackson, pevec Stevie Wonder in brazilska nogometna legenda Pele.

Za praznovanja, ki bodo potekala vse leto, so oblasti namenile 20 milijonov dolarjev, kar pa je med mnogimi sprožilo negodovanje, saj se prebivalci še vedno otepajo revščine in se spopadajo s pomanjkanjem pitne vode in pogostimi odklopi elektrike.

Sanje o združeni Afriki
Britanska kolonija Zlata obala je 6. marca 1957 postala neodvisna in si nadela ime Gana po starem zahodnoafriškem kraljestvu iz 12. stoletja. S tem cesarstvom razen imena sicer nima nič skupnega, saj se je to raztezalo na območju današnjega Malija in Mavretanije.

Prvi voditelj neodvisne države, bogate z zlatom, kakavom in palmovim oljem, je postal karizmatični Kwame Nkrumah, oče panafrikanizma, ki je sanjal, da bi se vse afriške kolonije združile v Združene države Afrike. To mu ni uspelo, je pa bil eden od ustanoviteljev Organizacije afriške enotnosti, ki se je pred petimi leti preimenovala v Afriško unijo.

Nkrumah ni izpolnil upov
Obseden s socialističnimi ideali se je Nkrumah, ki so ga poimenovali tudi odrešitelj, kmalu lotil obsežnih projektov, ki bi novi državi prinesli hitrejši napredek. Med takimi projekti je bila tudi gradnja jezu Akosombo na reki Volta, kjer je nastalo največje jezero na svetu, ki ga je ustvaril človek. Jez so uporabili za hidroelektrano, ki je proizvajala električno energijo za tovarno aluminija, vendar je domačinom prinesel le malo dobrega, saj so se razširile bolezni, kot je rečna slepota.

Priljubljenost Nkrumaha med Ganci je počasi usihala, saj je njegova vladavina postajala vse bolj avtoritarna in represivna. Po prihodu na oblast si je namreč podelil večja pooblastila in uvedel zakone, s katerimi je utišal opozicijo in mnogi njegovi nasprotniki so morali oditi v izgnanstvo. Nekateri so postali žrtve usmrtitev. Do leta 1964 je uvedel enostrankarski sistem in se razglasil za dosmrtnega predsednika.

Zlorabe človekovih pravic in korupcija so vse bolj naraščale, še posebej je nazadovalo gospodarstvo, svodbodnih medijev ni bilo več. Prebivalci so zato leta 1966 brez obžalovanja sprejeli državni udar, medtem ko je bil Nkrumah na obisku na Kitajskem. Do smrti se ni več vrnil v domovino. V izgnanstvu je živel v Gvineji in leta 1972 zaradi raka umrl v Romuniji. Pri državnem udaru naj bi bila vpletena tudi ameriška obveščevalna agencija Cia, saj se je Gana v času hladne vojne s svojo socialistično vizijo znašla na napačni strani.

Rawlings naredil red
Vendar pa Gancem tudi obdobje po Nkrumahu ni prineslo blaginje. Vojaški udari so si sledili eden za drugim, razmere so se niso izboljšale in gospodarstvo ni doživelo napredka.

Leta 1979 je z udarom oblast prevzel mladi vojaški polkovnik Jerry Rawlings, ki je dal zaradi korupcije usmrtiti tri svoje predhodnike. A le nekaj mesecev po prevzemu oblasti je odstopil in položaj predal izvoljenemu predsedniku. Ker pa temu ni uspelo izboljšati razmer, je Rawlings že čez dve leti izvedel svoj drugi državni udar, slekel uniformo, se spreobrnil v kristjana, v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) uvedel nepriljubljene gospodarske reforme in vladal do leta 1992, ko je uvedel večstrankarski sistem in istega leta kot tudi leta 1996 zmagal na predsedniških volitvah.

Za volitve leta 2000 je Rawlings imenoval svojega naslednika, ki pa ga je premagal opozicijski kandidat John Kufuor. To je bilo tudi prvič, da je Gana opravila demokratično predajo oblasti.

Stabilnost in mir nista prinesla blaginje
V nasprotju z drugimi zahodnoafriškimi državami, kjer so divjale državljanske vojne, je Gana vseskozi živela v miru in v zadnjih letih dosegla stabilno gospodarsko rast in nizko inflacij. A to ni prineslo želene blaginje in mnogi menijo, da so bila zadnja desetletja izgubljena. Ko se je Gana leta 1957 osamosvojila, je imela skoraj enak BDP na prebivalca kot Južna Koreja. Zdaj ima ta azijska država 16.000 dolarjev BDP-ja na prebivalca in Gana le 550 dolarjev ter 37 odstotkov ljudi pod pragom revščine.

Gana danes sicer velja za en najstabilnejših afriških držav, njeni vojaki služijo v mirovnih silah od Liberije do Libanona, prebivalci pa so najbolj ponosni na rojaka Kofija Annana, ki je deset let vodil Združene narode.

Gregor Valenčič