Voditelji Benina Boni Yayi, Zelenortskih otokov Pedro Pires, Sierre Leone Ernest Bai Koroma in kenijski premier Raila Odinga naj bi Gbagboju ponudili amnestijo oziroma odstop od kazenskega pregona in zagotovilo, da bo njegovo premoženje ostalo nedotaknjeno, če odstopi, poroča BBC. Če se ne bo hotel odpovedati oblasti, naj bi mu zagrozili, da ga bodo odstranili s silo.

Delegaciji voditeljev držav, ki predstavljajo Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas), se je pridružil še Odinga kot predstavnik Afriške unije. Z že drugim obiskom v Slonokoščeni obali želijo najti mirno rešitev politične krize, ki je izbruhnila po volitvah 28. novembra lani. Združeni narodi, Afriška unija in številne države, predvsem afriške, kot zakonitega predsednika priznavajo Gbagbojevega tekmeca Alassana Ouattaraja.

Po dve uri trajajočih pogovorih z Gbagbojem se je delegacija odpravila še na srečanje z Ouattarajem. Odinga je povedal le, da so bili dozdajšnji pogovori "koristni", Yayi pa je, z nasmejanim Gbagbojem ob strani dodal, da se bodo vrnili. O vsebini pogovorov uradno ni znanega še nič.

Gbagbo zavrača pozive k odstopu
Ecowas se bo do torka odločil, kako rešiti krizo v Slonokoščeni obali, ki grozi, da bo prerasla v državljansko vojno, je sporočil nigerijski predsednik Goodluck Johnatan, ki predseduje organizaciji.

Gbagbo je v petek zvečer zagotovil, da se ne bo uklonil mednarodnim pritiskom, je pa znova ponudil roko Ouattaraju. Napovedal je tudi oblikovanje komisije, ki bo ugotavljala obseg nasilja, od predsedniških volitev naprej. Po podatkih ZN-a je v nasilju po volitvah umrlo ali izginilo okoli 200 ljudi, po večini privržencev Ouattaraja.

Mirovniki ZN-a so se pritožili, da so jim varnostne sile že dvakrat preprečile ogled enega od dveh domnevnih množičnih grobišč. Mirovniki ščitijo Ouattaraja, ki se je zatekel v enega izmed hotelov v prestolnici Abidžan, Gbagbo pa je mirovnike pozval, naj zapustijo državo.