Generalna skupščina že 22 let pritiska na ZDA, a brez posledic, saj ZDA trmasto vztrajajo pri gospodarski blokadi Kube. Proti so tako glasovale ZDA in Izrael, vzdržali pa so se Palau, ki je prejšnja leta vedno glasoval proti odpravi blokade, Mikronezija in Maršalovi otoki.

ZDA so embargo proti Kubi uvedle, potem ko je komunistični režim predsednika Fidela Castra nacionaliziral zasebno premoženje na Kubi, ki je bilo večinoma v rokah ameriških korporacij in ameriške mafije. Ko je leta 2008 na oblast prišel Barack Obama, so zagovorniki odprave blokade upali, da jo bo ta kmalu odpravil, a je Obama razočaral tudi Kubance. Razočaranje nad odločitvijo Obame je v Generalni skupščini izrazil tudi kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Padilla, ki je še posebej ostro kritiziral uvrstitev Kube na seznam držav podpornic terorizma.

Embargo ni dosegel svojega namena
Embargo ostaja na mestu predvsem zaradi političnega vpliva kubanskih izseljencev na Floridi, jasno pa je, da embargo ni dosegel svojega namena, saj trpijo predvsem navadni ljudje. Kuba je izračunala, da jo je ameriška blokada od leta 1960 stala 1.126 milijard dolarjev.

Obama je sicer malo olajšal potovanja na Kubo za izseljence v ZDA, Američani pa brez posebnega dovoljenja tja ne morejo potovati. A Američani vseeno množično potujejo na Kubo, znajdejo pa se tako, da potujejo prek Kanade ali Mehike, kubanski mejni policisti pa jim ne žigosajo potnega lista.

Kubo je zunanjemu svetu malce bolj odprl tudi aktualni predsednik Raul Castro, brat dolgoletnega predsednika Fidela Castra, ki je med nekaterimi reformami, ki jih je sprejel, olajšal tudi potovanja Kubancev v tujino.