Indonezijski predsednik Susilo Bambang Judhojono se je v uvodnem nastopu zavzel za korenito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bi moral odražati podobo sveta danes, ko lahko hitrorastoče države k svetovni varnosti in miru prispevajo veliko več. Zavzel se je tudi za popolno jedrsko razorožitev in vse države pozval, naj medsebojne spore rešujejo s pomočjo dialoga.

"Gibanje neuvrščenih je spremenilo zgodovino 20. stoletja in bo dejavnik stabilnosti in miru tudi v prihodnje. Vendar naše delo še ni končano in gibanje je še daleč od popolnega," je opozoril indonezijski predsednik, ki je med prihodnjimi izzivi neuvrščenih omenil ekonomska neravnovesja v svetu, regionalne spore, kot je bližnjevzhodni, pa tudi terorizem in versko nestrpnost, kjer je posebej izpostavil islamofobijo.

Gibanje tudi v prihodnjih 50 let
Zasedanje 118-članske organizacije, ki letos praznuje 50. obletnico obstoja, poteka pod naslovom Skupna vizija glede prispevka gibanja neuvrščenih v prihodnjih petdesetih letih, udeležuje pa se ga več kot 100 zunanjih ministrov članic, opazovalk in gostij.

Kot so za MMC pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve, je gibanje neuvrščenih kot politična skupina Združenih narodov posebno dejavna na področju razorožitve in mirovnih operacij, kjer je vloga držav članic pomembna predvsem zato, ker v mirovne operacije ZN-a prispevajo največ osebja. "Delovanje gibanja potrjuje njegovo zavezanost k multilateralizmu, zagotavljanju učinkovitosti delovanja ZN-a in zagovarjanje demokratizacije obstoječega mednarodnega gospodarskega, trgovinskega ter političnega reda z namenom enakopravnosti sodelovanja držav v razvoju," so še pojasnili na MZZ-ju.

Nova člana Azerbajdžan in Fidži
Na tokratnem srečanju bosta člana gibanja postala Azerbajdžan in Fidži, ministri pa naj bi sprejeli tudi izjavo o palestinski državi v mejah izpred leta 1967. Na spominskem delu zasedanja, ki bo potekalo zadnji dan, bodo ministri počastili 50 let delovanja gibanja in se posvetovali o viziji njegove vloge v prihodnosti, poleg tega pa bo zasedanje priložnost za oceno aktualnih zunanjepolitičnih dogajanj, še posebej zadev, ki so povezane z interesi držav članic gibanja ter doseženega na področjih revitalizacije in krepitve delovanja gibanja.

Žbogar je imel številna dvostranska srečanja
Slovenija v gibanju nima uradnega statusa in kot povabljena država na srečanju prvič sodeluje na ravni zunanjega ministra. Žbogar je imel ob robu tudi številna dvostranska srečanja z zunanjimi ministri članic gibanja, s predsedujočim gibanju, indonezijskim zunanjim ministrom Martyjem Natalegawo, in s predsedujočim Generalni skupščini Združenih narodov Josephom Deissom.

Na ministrstvu so pojasnili, da je namen udeležbe Žbogarja na zasedanju krepitev multilateralnega sodelovanja z organizacijami, ki igrajo pomembno vlogo v okviru Združenih narodov pri spopadanju z aktualnimi izzivi na svetovni ravni. Povedali so, da bo Slovenija udeležbo na srečanju izkoristila za krepitev bilateralnega sodelovanja z državami članicami gibanja neuvrščenih na splošno, predvsem na področjih, kot so demokracija, vladavina prava, boj proti podnebnim spremembam, izkušnje manjših držav članic v okviru ekonomskih integracij in v iskanju tržnih niš ter spodbujanje gospodarskega in razvojnega sodelovanja.