"Verjamem, da smo se odločili prav, saj smo imeli za to tehtne razloge. Mednarodna skupnost je namreč dlje časa pozivala Sadama Huseina, naj spoštuje mednarodno pravo in izpolnjuje obveze, ki jih ima do mednarodne skupnosti," je dejal Brown in dodal, da je odločitev za sodelovanje v vojni vedno ena najtežjih.

Britanski premier je ob tem poudaril, da mednarodna skupnost ne more delovati, če njenemu delovanju stalno nasprotujejo "agresorske države, kakršna je bil Sadamov Irak". Škotski politik je izpostavil, da je nekdanji iraški diktator Sadam Husein kršil mednarodno pravo, kar naj bi opravičevalo britansko podporo vojni.

Izrazil sožalje britanskim in iraškim žrtvam
Ob svojem nastopu "nove službe" je ob zavzeti obrambi lastnih odločitev tedaj pozabil na žrtve, ki jih je iraška vojna zahtevala tako med britanskimi vojaki kot med iraškimi civilisti. Te napake Brown tokrat ni ponovil in je svojcem preminulih britanskih vojakov izrazil sožalje "Moje misli so z njihovimi svojci, prav tako pa tudi s svojci več tisoč civilnih žrtev in tisoči ranjenih civilistov v Iraku," je dejal Brown.

Ob invaziji še finančni minister
Brown je bil v času napada na Irak v vladi Tonyja Blaira britanski finančni minister, doslej pa se o svoji vpletenosti v iraško vojno v glavnem ni izrekal. Preiskava o vlogi Velike Britanije v vojni v Iraku zajema obdobje od sredine leta 2001 do konca julija lani, ko so se britanske sile iz Iraka umaknile.

Vojna v Iraku in Afganistanu sta dve temi, ki najbolj obremenjujeta 13 letno vladavino Laburistične stranke, ki ji 3. junija grozi, da bo izgubila parlementarno večino. Brown se na zaslišanju želi izogniti zadregi in kakšni neprijetni zadevi, kar mu je po mnenju spremljevalcev večurnega zaslišanja v večji meri tudi uspelo.