Slovenija je Bosni in Hercegovini že konec prejšnjega tedna priskočila na pomoč z reševalci, helikopterji in čolni. Ljudje zbirajo in pošiljajo pomoč. Voda, ki se le počasi umika, pa za sabo pušča pravo razdejanje - prožijo se plazovi, premikajo se minska polja, naplavlja poginule živali ...

Danes zvečer pa se je v Slovenijo vrnil tudi slovenski policijski ataše v Bosni in Hercegovini Janko Goršek. Z njim se je v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.

Helikopterska enota slovenske policije je doma. To pomeni, da ne bo več potrebna? Je najhujše že za prebivalci prizadetih področij?
Osnovni razlog, zaradi katerega smo zaprosili veleposlaništvo za pomoč, je bil reševanje življenj. Položaj na posameznih poplavnih področjih je tak, da se osnovne naloge reševanja življenj zdaj spreminjajo v transportne naloge – transport gradbenega in sanitetnega materiala. Helikopterski posadki slovenske policije in vojske sta od sobote do včeraj rešili prek 200 življenj. V neposrednih stikih, ki sem jih imel s tamkajšnjimi oblastmi kot tudi s preprostimi ljudmi na terenu, sem videl, da so naši piloti, reševalci, policisti in vojaki že pravi junaki. To se ne vidi le v medijih, ampak tudi na ulici. Posadka slovenske vojske se je danes zamenjala in še ostaja na terenu. Njihove naloge bodo povezane s prevozom različnega materiala.

Kakšna je vaša ocena varnostnega položaja? Kako stanje obvladujejo različne policije v državi?
Varnostni sistem v BiH-u je zelo specifičen, vezan je na entitete in kantone. Pri svojem delu imam opravka s 14 ministri za notranje zadeve in 14 šefi policij. Vsak izmed njih je samostojen. Trenutne dejavnosti na terenu vodi krizni štab v okviru ministrstva za varnost. Ta krizni štab odloča, kam gredo helikopterske sile, kam konvoji s hrano – seveda v sodelovanju z Rdečim križem. V takšni organizacijski strukturi je izredno težko izvajati kakršne koli naloge, da bi imele takšen učinek, kot smo ga navajeni mi, ko imamo eno ministrstvo in eno policijo.

Sinoči je iz poplavljenega zapora v Orašju pobegnilo 19 kaznjencev, danes dopoldne so oblasti vse že ujele. Javna občila poročajo tudi o plenjenjih poplavljenih hiš. Lahko ocenite, kako realna in velika je nevarnost tega pojava?
Potrdim lahko, da se pojavljajo posamezni primeri, ko storilci kaznivih dejanj izkoriščajo stisko ljudi in naravno nesrečo. Lokalna policija ne ugotavlja, da bi šlo za večje in obsežnejše primere kaznivih dejanj. Lahko pa pričakujemo, da se bo število kaznivih dejanj povečevalo. Plenjenje je za zdaj na srečo omejeno na posamezne primere.

Ali lahko kot slovenski policijski ataše na kakršen koli način komentirate dogajanje na mejah, kjer je bilo danes kar nekaj razburjenja zaradi počasnih postopkov pri prehodu slovenske pomoči?
Če se čez noč spremenijo pravila, kot so se v tem primeru, je to velika težava za vse tiste, ki so že bili na poti in ki so dobili ene informacije, ki so se spremenile. Verjamem, da so se zdaj informacije že izoblikovale in da bo pri tem ostalo. Govorimo o carinskih postopkih.

Obnova bo zahtevna, povezana s številnimi težavami. Kako bi lahko Bosni in Hercegovini še pomagali?
Bosna in Hercegovina in njeni prebivalci so bili že pred naravno nesrečo na robu socialne katastrofe, ko na tisoče ljudi nima osnovnih sredstev za preživljanje. V mestnih središčih se pojavlja vedno več starejših, ki prosijo za kos kruha, za osnovna sredstva. Kar je mogoče pričakovati v prihodnjih tednih, mesecih, pomeni za Bosno in Hercegovino katastrofo. Bistveno se bo poslabšal socialni status prebivalcev. Če kot vzporednico vzamem še to, da so vsi proračuni, tako v kantonih kot na državni ravni, že danes praktično prazni, BiH brez pomoči Evropske unije in drugih ne bo zmogel. Od četrtka, ko so prišli prvi pozivi za pomoč, ki so se oblikovali tudi prek slovenskega veleposlaništva in prek evropskega mehanizma za aktiviranje civilne zaščite, je bila Slovenija s posadko helikopterja in pripadniki civilne zaščite s čolni ob hrvaških helikopterjih prva v Bosni in Hercegovini. Tudi od predstavnikov Evropske unije smo dobili vse pohvale, da smo prebili led za pomoč. To je bila osnovna pomoč za reševanje življenj, glavnina pomoči za BiH pa Evropsko unijo in celotno regijo še čaka. Odpravljanje posledic bo trajalo mesece in leta. Nekatera območja v Bosni in Hercegovini, ki so jih prizadeli plazovi, so takšna, da se na njih ljudje ne bodo več mogli nikoli naseliti. Na tisoče ljudi je evakuiranih, velik del se jih ne bo mogel vrniti. Evakuacijski centri so povsem polni, obstaja velika nevarnost izbruha bolezni. Prišlo je do premaknitve minskih polj. Slabo bodo vplivale tudi napovedane visoke temperature. Smrad se širi po mestih. Ko sem se peljal skozi ta območja, sem videl, da so popolnoma spremenila podobo. Kot da bi prišel na drug planet, nekatera so z Zemlje dobesedno izbrisana.